razprave (pdf) - Društvo za primerjalno književnost - ZRC SAZU

KOSOVELOVA POETIKAumnih, z italianità tesno prepletenih diskurzov (psevdoklasično obredje,uprizarjanje preteklosti rimskega imperija, retorika 'discorsi dal balcone'),so v letih 1910–1929 najprej preizkušali na tržaškem prizorišču, šele zatemso jih sprejeli v preostali Italiji. Še odločneje je postala italianità sinonimza anti-slavismo; naj navedem en sam primer, to je požig Narodnega doma,hotela Balkan 13. julija 1920. Ne bom se zadrževala pri obilici malo vrednepoezije, napisane in objavljene v Trstu, ki je slavila fašistični režim in njegovegavodjo Benita Mussolinija. Navedla bom nekaj imen in datumov, kerpač sodijo v kontekst: Alma Sperante (psevdonim Carla Mionija; 1871–1946), Corraj (psevdonim Raimonda Corneta; 1887–1945), Nella DoriaCambon (1872–1948). Značilno je, da sta Corraj in Cambon prikazovalaMussolinija kot katalizator, ki je sposoben združiti tradicijo in modernostbrez protislovja: to je seveda paradoks, vendar pomemben, eden od tistih,ki si ga je fašizem sposodil pri futurizmu. Zmagoslavje estetike stroja inzačetnega potrošništva, ki so ju slavili fašisti, spominja na zahteve, ki jih jenajprej zagovarjala futuristična avantgarda. 30Na tržaški oder niso postavili le prvih futurističnih performanc v letih1908 in 1909, ampak 12. januarja 1910 v gledališču Rossetti tudi prvo pravofuturistično soirée. Kosovel, ki je pozneje občasno obiskoval gledališčeRossetti, je bil seveda še premlad, da bi bil med občinstvom. Leta 1908 seje Marinetti dejavno udeležil demonstracij v Trstu, ki so zahtevale 'vrnitevmesta Italiji'. Skorajšnji vodja futurizma, »je govoril v Gimnastičnem društvu,zagovarjal tržaške študente, ki so bili ustreljeni na Dunaju, in izjavljal,da bo imel Trst nekoč svojo univerzo […]. Vse dogajanje se je končalo zdivjim pretepom in Marinettija so zaprli.« 31 Vendar je posebna futurističnaskupina v Trstu nastala šele leta 1922 (po drugih virih leta 1924) pod samozvanimvodstvom Bruna Sanzina (roj. leta 1906). Sanzin je uredil in izdalbrošuro Marinetti e il futurismo (1924) in v reviji Italia Nova objavljalfuturistično kolumno, ki je pozneje prerasla v poseben časopis z naslovomEnergie futuriste; urejal ga je Kosovelov prijatelj Giorgio Carmelich.Sanzin je v svojo poezijo vključeval dinamiko, hitrost, mehaniko in domoljubniheroizem. 32 V pesmi »Pensieri in libertà« je upodobil v vetru vihrajočezastave v Trstu: narodnostno tematiko je tu prepletel z dinamiko boja,'la lotta', razumljenega kot bistvo življenja. 33 S slikovitim impresionizmomprizora, z vetru izpostavljenimi in barvno poudarjenimi zastavami, skupajz rabo onomatopoije in repeticije, se je Sanzin oddolžil futurističnemu ideološkemuin estetskemu kredu. Pesnik poudarja tako domoljubno kot tudiurbano potezo futurizma in jo še zlasti v zbirki 'aeropoezije' Fiori d'Italia(1942) prepleta z drugim temami, ki so navdihovale avantgardo – od dinamizmado energije in 'trascendenza artistica'.Tudi Vladimiro Miletti (roj. 1913) je brezpogojno sprejel avantgardo.Milettija so opisovali kot arhetipskega elegantnega in agresivnega futurista,kot »giovane poeta elegante, sportivo, aderente all'avanguardia più strepitosa«.34 V pesmih, kakršni sta »Pioggia veloce« in »Manicure«, privzemapoudarek na dinamizem in hitrost nadrealističen, ironičen zven: Miletti jeočitno prevzel futuristični jezikovni ikonoklazem in mu dodal lahkotnejšo,živahno prvino, ki spominja na poezijo Alda Palazzeschija: »Mi sembra un108