11.07.2015 Views

razprave (pdf) - Društvo za primerjalno književnost - ZRC SAZU

razprave (pdf) - Društvo za primerjalno književnost - ZRC SAZU

razprave (pdf) - Društvo za primerjalno književnost - ZRC SAZU

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

KOSOVELOVA POETIKADaj mi, Bog, da mogel bi umreti,tiho potopiti se v temò,še enkrat kot zvezda <strong>za</strong>žareti,onemeti, pasti v črno dno,kjer nikogar ni in kjer ne svetiniti ena luč in ni težkóčakati poslednjih razodetij,kar od vekomaj je sojeno biló.Daj, da stopim stran izmed ljudi,daj, da stopim in da se ne vrnem,daj mi milost: temò, ki teší,da v bolečini s Tabo se strnem,daj, da odidem od teh ljudi,daj, da odidem in da se ne vrnem.Natančnejša anali<strong>za</strong> te pesmi pokaže, da trohejski metrični impulz trikratpresekajo jambsko intonirani verzi. Tu lahko opazujemo tudi postopek,ki je pri Kosovelu zelo pogost: da metrično shemo, ki jo vzpostavi inspoštuje na <strong>za</strong>četku pesmi, pozneje zrahlja in celo krši. Živi ritem, temelječna nav-dihu, pač pelje pesnika stran od metričnih <strong>za</strong>povedi in prepovedi.Še posebej je <strong>za</strong>nimiva Kosovelova raba rime: njegov slovar rim je – čenaj bomo povsem iskreni – izjemno reven, s prevlado tako imenovanihglagolskih rim. (Med vsemi besednimi družinami je <strong>za</strong>radi sovpadanjakončnic glagole v slovenščini najlaže rimati, rime, ki so prelahke, pa so pomensko– in torej tudi zvočno – revne.) Kot da Kosovel nenehno ponavljarime, ki se jih je na pamet naučil iz pesniškega kanona slovenske poezije19. stoletja. Pri vsakem drugem, manj nadarjenem sočasnem pesniku bi <strong>za</strong>tekanjek tako znanim in domačim verznim končnicam pomenilo znamenjeobupno sentimentalne, <strong>za</strong>starele in konzervativne poetike. Pri Kosovelu pate neštetokrat uporabljene in zlorabljene rime nenadoma <strong>za</strong>zvenijo drugače,sveže, umetniško pristno. Znotraj okvirov tradicionalne verzifikacije sezgodi tih, a globok in daljnosežen prelom: drugačna raba jezika tudi tempodedovanim ritmom in rimam podeli nov zven in pomen (kajti v poezijije zven vselej tesno pove<strong>za</strong>n s pomenom).Ena izmed strategij, s katerimi Kosovel preseže semantično in evfoničnorevščino svojih rim je – paradoksalno – prav postopek ponavljanja, okaterem smo govorili zgoraj. Ponovljena napaka ni več napaka. Pomenskoin zvočno šibka rimana beseda, ki se ponovi, ni več šibka, saj spremenjenisemantični kontekst podeli tej besedi nov in drugačen, močan pomen.Ponavljanje rimanih besed, ki je bilo morda na <strong>za</strong>četku izraz <strong>za</strong>drege innerodnosti, nezmožnosti najti novo besedo na isto rimo, se spremeni v <strong>za</strong>vestenin ploden postopek. Kosovelova raba tega postopka je tako intenzivna,da ne gre več <strong>za</strong> rimo v tradicionalnem smislu (spomnimo se: definicijarime je, da gre <strong>za</strong> ponavljanje vseh glasov od <strong>za</strong>dnjega naglašenegavokala naprej), temveč <strong>za</strong> postopek, ki ga italijanska literarna veda imenujeparole rime, kjer se torej rimajo cele besede, kjer ponavljanje besed nadomeščarime. Sam imenujem ta postopek <strong>za</strong>-ključne besede: <strong>za</strong>ključnebesede v verzu so ritmično, zvočno in pomensko ključne. Ta postopek so10

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!