razprave (pdf) - Društvo za primerjalno književnost - ZRC SAZU

KOSOVELOVA POETIKAmožnost oblikovanja integralne podobe. Ko razdira tradicionalne mehanizmesklenjenosti lirskega besedila, na videz ne ponuja novih, ampak nalagabralcu dolžnost povezovanja vzporednih informacij in dokončno konceptualizacijostanja ali pojava. Načine konceptualizacije največkrat kaže različnopoudarjen semantični vozel besedila (grafično in verbalno ali samoverbalno). Aktiviranje bralca k dejavni udeležbi pri ustvarjanju in percepcijibesedila je bilo povezano s funkcijo, kakršno je slovenski ustvarjalecpripisoval poeziji. Pesem naj ne bi le zbujala estetska doživetja, temveč najbi spodbujala k mišljenju in delovanju, estetski problemi pa naj bi se reševalipri izpolnjevanju pragmatične funkcije. Kosovel je gojil nezaupanje vodnosu do opazovane resničnosti.Za konse ni značilna integralnost pesmi. Na primarni ravni izpovedi sonekoherentni, ker se tudi subjekt zdi enako dezorientiran kot zbrana pričevanjaresničnosti, celo takrat, ko izdaja svojo navzočnost v besedilu.Vendar obstaja nekakšna nit, ki povezuje navidezno neodvisne in medsebojnonepovezane informacije, izjave, krike. Povezovalno funkcijo najpogostejeizpolnjuje negacija, izvirajoča iz sestave različnih fragmentov, kigovorijo o kakšnih dejstvih, dogodkih, odzivih ali dejanjih, ki se nahajajov eni jezikovni prostranosti in ustvarjajo notranja razmerja, obenem pa kažejona zunajbesedilno resničnost. Te informacije, iztrgane iz svojega konteksta,kažejo razpoke, pomanjkljivosti v realnem svetu in obenem zbujajoupor in zanikanje.Konsi pritegujejo pozornost zaradi navidezno nedokončane oblike inumetniške diferenciacije posameznih besedil ter zaradi svoje notranjeraznorodnosti. V njih prevladuje ideja odprtosti, kar je vidno že na ravnizgradbe. Temeljno načelo zgradbe konsov je mozaik, kar omogoča vključevatirazlične informacije in informacijske kode v strukturo pesmi: odstavka prek matematičnih, logičnih in kemijskih znakov do etiket, gesel,citatov iz časopisov in brošur, pa tudi stilizacij ljudske pesmi in različnihoblik navajanja literarnih odnosnic. Mozaik tvorijo sestavine, uporabljeneže v drugem kontekstu, iz katerih nikoli ne bo nastala dokončna celota, ampakdinamična celota, ki je podvržena spremembam. Urejevalno funkcijov njej ima semantika, smisel dela pa je spoznaven skozi semantični vozelbesedila ali skupni asociativni krog. Zaradi raznorodnosti gradiva pesmi indvoumnega stališča subjekta večina konsov nima značaja monocentričneizpovedi, tipične za liriko. Subjekt ne ureja sveta niti si ne prizadeva venomerna novo ubesedovati lastno čustveno stanje. Kosovelovo izogibanjeredukcionizmu subjekta daje bralcu večjo možnost za interpretacijo sveta.Ko je Kosovel zavrnil prvenstvenost tehnike in sprejemal njeno uporabnost,je izkoriščal zaznavne mehanizme, ki jih je v človeku izoblikovala tehničnacivilizacija. Poskusi, vsebovani v konsih, jasno kažejo na uporabo zaznavnetehnike, izoblikovane v njegovi dobi. Navidezna destrukcija v konsihje rezultat mozaične konstrukcije z uporabo kontrasta in paralelizma.Kljub uporabljenim pesniškim tehnikam konstruktivizma, futurizma inekspresionizma se konsi od drugih avantgardnih pesniških oblik ločujejopo zgradbi osnutkov. Ko se je Kosovel v pesmi odpovedal homogenosti(stališč in gradiva) na račun heterogenosti, je zanikal tako imenovano čis-40