KOSOVELOVA POETIKANedvomno je Kosovel torej klasična, malodane kultna figura slovenskekulturne zgodovine. In na kakšen način je danes dostopen? Potencialnisprejemnik Kosovelove poezije je soočen z goro različnih izdaj, kompilacijin izborov pesmi: od redkeje dostopnih predvojnih do malih broširanih,žepnih, takih z ornamenti ipd. Najbolj pa seveda tistega, ki hoče nadgraditishematično srednješolsko izkušnjo Kosovela, usmerjata referenčni izdajizbranih del (zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev) in sevedalegendarna ilustrirana izdaja tako imenovanih Integralov iz leta 1967.Ob tem si je mogoče <strong>za</strong>staviti nekaj <strong>za</strong>nimivih vprašanj, pove<strong>za</strong>nih s procesomkanoni<strong>za</strong>cije.Ker se podobna vprašanja pogosto odpirajo tudi pri drugih avtorjih, silahko ob primeru opusa Jane<strong>za</strong> Trdine ogledamo problem, ki postane priKosovelu še bistveno bolj <strong>za</strong>pleten. V nekem trenutku se jasno pokaže,kakšna zgodovinska konstrukcija – skorajda laž – je kanonizirani »Trdina«,kot nam je na voljo v zbirki Zbranih del, oziroma koliko truda je potrebnovložiti, da razbiramo prvotni kontekst, ki se nam trdovratno izmika.V Trdinovem primeru imamo v omenjeni zbirki dvanajst knjig z enotnimformatom, ve<strong>za</strong>vo, tipografijo itd., skratka opraviti imamo z neko celoto, kije urejena, homogena, sama po sebi nas navaja k misli o nekakšni sklenjenosti,celovitosti in notranji harmoniji avtorjevega opusa. V resnici pa zbirdvanajstih knjig prinaša popolnoma različna tekstovna gradiva: od relativnoneurejenih rokopisnih <strong>za</strong>piskov, ki očitno nikdar niso prišli v fazo <strong>za</strong>ključeneavtorske redakcije, do urejenih, relativno izpiljenih in <strong>za</strong>ključenihbesedil – kakršna je npr. večina Bajk in povesti o Gorjancih. Kljub temu, daso ta dejstva <strong>za</strong>dovoljivo pojasnjena v opombah, je očitno tole: pomešanaso besedila, pri katerih je intenca objave nesporna, in besedila, <strong>za</strong> kateraniti približno ni jasno, ali bi jih avtor želel objaviti v taki obliki; ter da jehkrati ta mešanost skrita v enotnosti izdaje.Pri Trdini je torej mogoče reči, da je že urednik prve izdaje Izbranegadela, tj. Etbin Kristan <strong>za</strong> <strong>za</strong>ložnika Schwentnerja, in še bolj urednik Zbranihdel Janez Logar, na neki način postal soavtor: sooblikoval je »Trdino« <strong>za</strong>prihodnje generacije. In vendar je Trdina dolgo živel (od 1830 do 1905)in aktivno usmerjal usodo svojih besedil, vplival je lahko, če na nič drugega,vsaj na to, ali jih je <strong>za</strong> življenja objavil ali ne. Popolnoma drugačeje pri Kosovelu. Kot je dobro znano, je Kosovel umrl v Tomaju leta 1926<strong>za</strong>radi meningitisa, star komaj 22 let. V kratkih letih aktivnega pesnjenjaje <strong>za</strong>pustil neverjetno obsežen, pa tudi osupljivo raznolik pesniški opus – vrokopisni <strong>za</strong>puščini v NUK-u je v 12 mapah ohranjenih prek 1000 pesmi.Zapustil je torej goro pesmi, a zelo malo podatkov o njih. Njegovo avtorskodelo se je končalo pri <strong>za</strong>pisu besedila, ni pa se moglo nadaljevati v selekcijo,piljenje, izbor, strategijo nastopa v javnosti, strategijo uveljavljanja medsodobniki v literarnem sistemu itd. – vsi ti postopki pa so vedno del življenjaliterarnega proizvajalca. Da je Kosovel lahko postal klasik, je moralnekdo to delo opraviti namesto njega.Tisti, ki so se tega lotevali, so se najprej soočili z dilemo, kako se spopastiz množico gradiva. Ko sem se na rokopisnem oddelku NUK-a prebijalskozi ta resnično impresivni material, sem ugotovil, da je vodil, s pomočjo74
Marijan Dović: Kanoni<strong>za</strong>cija »odsotnega« avtorjakaterih bi lahko razvrščali gradivo, izrazito malo. Težko bi utemeljeno urejaligradivo po tematskih sklopih, enako velja <strong>za</strong> načelo slogovne sorodnosti.Natančne časovne <strong>za</strong>porednosti nastajanja pesmi ni mogoče <strong>za</strong>nesljivougotoviti. Edina opozicija, ki bi lahko služila kot hierarhi<strong>za</strong>cijski znak, jepodpisano – nepodpisano; pa vendar ta ni in ne more biti <strong>za</strong>nesljiva, sajnikakor ni rečeno, da so pesmi, na katerih se je pesnik podpisal, v resniciboljše ali bolj dodelane, ali da bi jih pesnik prej objavil, če bi jih sploh itd.Ali se morda opreti na kvaliteto papirja? Eden od najboljših poznavalcevKosovelove <strong>za</strong>puščine, urednik Aleš Berger, meni, da je mogoče ugotoviti,kdaj gre <strong>za</strong> prepise oziroma čistopise, in da bi te pesmi lahko imeli <strong>za</strong> boljizdelane. Pa vendar niti to ne more biti <strong>za</strong>res <strong>za</strong>nesljivo vodilo. Opozicijanaslovljeno – nenaslovljeno ravno tako ne vodi nikamor. Z borimi nekajomembami načrtov in s pesmimi, objavljenimi <strong>za</strong> časa pesnikovega življenja,si ravno tako ni mogoče <strong>za</strong>dovoljivo pomagati.Prav<strong>za</strong>prav je ironično – ampak najbolj smiselno je rokopise razvrstitienostavno kar po abecedi, kot se nahajajo tudi v NUK-u. V trenutku, koželi kdor koli »nekaj« narediti s to <strong>za</strong>puščino, se kot edina smiselna možnostpokaže – konstrukcija, ki je lahko kvečjemu bolj ali manj o<strong>za</strong>veščena.Konstrukcija nekakšne kontinuitete, neke zgodbe. Na mesto avtorja morastopiti neki drug delovalnik v literarnem sistemu: bodisi drug avtor, bodisiurednik ali kritik. Vsak opravi svoje avtorsko delo, postane sodelavec,soavtor Kosovelu. Ocvirk s Kosovelom, Gspan s Kosovelom, Brumen sKosovelom … Pomen dejstva, da je Kosovel kot avtor na nek način odsoten,nedostopen, je prav<strong>za</strong>prav težko oceniti. A nikakor ga ne smemo <strong>za</strong>nemariti,nikdar ga ne smemo izgubiti iz vida, sicer vsako razpravljanje onjegovi poeziji, ki skuša preseči raven analize posameznih pesmi – in semsodijo problemi slogovnega razvoja, problemi modernizma, avantgardizmaitd. – vsako tako razpravljanje izgublja kredibilnost.Literarni kanonOb problemu avtorja, ki je na opisani način »odsoten«, nekako razločen odlastnega dela in podobe – ker sam ni mogel uresničiti vseh tistih dejanj, kijih od literarnega proizvajalca pričakujemo – pa se je vseeno tako rekoč zzlatimi črkami vpisal med »Velike avtorje«, je mogoče in potrebno premislititemelje poteze literarnega kanona in procese njegovega oblikovanja.Literarni kanon je gotovo eden pomembnejših v sodobni literarni teoriji inje aktualen tedaj, ko literature ne preučujemo zgolj kot literature, tj. kot celoteliterarnih besedil in avtorjev, ki jo pišejo, temveč v njenem širšem kulturnemin družbenem kontekstu. V tem kontekstu se vloga literature izkažekot mnogoplastna: literarni kanon ni le izbor najbolj cenjenih besedil v nekikulturni skupnosti, temveč širša celota, ki vključuje tudi imena kot »blagovneznamke« avtorjev, celoto pomembnejših interpretacij besedil, vsakdanjefraze, prikrojene iz kanoničnih besedil, popreproščene formule in citate»<strong>za</strong> vsakdanjo rabo«, tipična vrednotenja in podobno. Poenostavljeno rečeno,v literarni kanon ne sodijo le Kosovelova besedila, recimo najboljši75
- Page 3 and 4:
Ljubljana 2005 ● Posebna števil
- Page 5:
Avgust Černigoj: Srečko Kosovel (
- Page 8 and 9:
VSEBINBoris A. Novak:kosovel, velik
- Page 10 and 11:
niških parazvrsti sledijo prispevk
- Page 12 and 13:
KOSOVELOVA POETIKASredi dehtečih b
- Page 14 and 15:
KOSOVELOVA POETIKADaj mi, Bog, da m
- Page 16 and 17:
KOSOVELOVA POETIKAneoporečen, si K
- Page 18 and 19:
KOSOVELOVA POETIKAKadar bolna duša
- Page 20 and 21:
KOSOVELOVA POETIKAje pri vprašanji
- Page 23 and 24:
KOSOVEL IN MODERNA POEZIJA:ANALIZA
- Page 25 and 26:
DARJA PAVLIČ: KOSOVEL IN MODERNA P
- Page 27 and 28: DARJA PAVLIČ: KOSOVEL IN MODERNA P
- Page 29 and 30: DARJA PAVLIČ: KOSOVEL IN MODERNA P
- Page 31 and 32: DARJA PAVLIČ: KOSOVEL IN MODERNA P
- Page 33 and 34: DARJA PAVLIČ: KOSOVEL IN MODERNA P
- Page 35 and 36: DARJA PAVLIČ: KOSOVEL IN MODERNA P
- Page 37 and 38: DARJA PAVLIČ: KOSOVEL IN MODERNA P
- Page 39 and 40: Ideja integralovv Kosovelovi poezij
- Page 41 and 42: Bożena Tokarz: Ideja integralov v
- Page 43 and 44: Bożena Tokarz: Ideja integralov v
- Page 45 and 46: tost besedne umetnosti. Ko je opazi
- Page 47: Bożena Tokarz: Ideja integralov v
- Page 50 and 51: KOSOVELOVA POETIKAdodeljena štipen
- Page 52 and 53: KOSOVELOVA POETIKAki ji bo pripadal
- Page 54 and 55: KOSOVELOVA POETIKAZa LCK je bil zna
- Page 56 and 57: KOSOVELOVA POETIKAv katerem sta bil
- Page 58 and 59: KOSOVELOVA POETIKAČe k temu dodamo
- Page 60 and 61: KOSOVEL’s poeticsznamenitih konso
- Page 62 and 63: KOSOVELOVA POETIKAsam uspel spravit
- Page 64 and 65: KOSOVELOVA POETIKAkaže njegovo pre
- Page 66 and 67: KOSOVELOVA POETIKAsama na sebi prob
- Page 68 and 69: KOSOVELOVA POETIKAdestrukcije vseh
- Page 70 and 71: KOSOVELOVA POETIKAra - ta je lahko
- Page 72 and 73: KOSOVELOVA POETIKA6To se, resnici n
- Page 74 and 75: KOSOVELOVA POETIKAAnton OCVIRK, 194
- Page 77: Kanonizacija»odsotnega« avtorjaMa
- Page 81 and 82: Marijan Dović: Kanonizacija »odso
- Page 83 and 84: Marijan Dović: Kanonizacija »odso
- Page 85 and 86: KOSOVEL IN NIHILIZEM:POSKUSKONSTRUK
- Page 87 and 88: MATEVŽ KOS: KOSOVEL IN NIHILIZEM:
- Page 89 and 90: MATEVŽ KOS: KOSOVEL IN NIHILIZEM:
- Page 91 and 92: MATEVŽ KOS: KOSOVEL IN NIHILIZEM:
- Page 93: MATEVŽ KOS: KOSOVEL IN NIHILIZEM:
- Page 96 and 97: KOSOVELOVA POETIKAgovoriti obširno
- Page 98 and 99: KOSOVELOVA POETIKA1993). Italijansk
- Page 100 and 101: KOSOVELOVA POETIKAZlati čoln v mo
- Page 102 and 103: KOSOVELOVA POETIKAdružbi, vendar s
- Page 104 and 105: KOSOVELOVA POETIKABIBLIOGRAFIJAADOR
- Page 106 and 107: KOSOVELOVA POETIKA• POVZETEKUDK 8
- Page 108 and 109: KOSOVELOVA POETIKAFirencah, pridru
- Page 110 and 111: KOSOVELOVA POETIKAnjegovi poetiki n
- Page 112 and 113: KOSOVELOVA POETIKAumnih, z italiani
- Page 114 and 115: KOSOVELOVA POETIKAOPOMBE1 Prim. E.
- Page 116 and 117: KOSOVELOVA POETIKA20 Cit. v: B. Pah
- Page 118 and 119: KOSOVELOVA POETIKAbili blizu. Podob
- Page 120 and 121: KOSOVELOVA POETIKAKot je Kosovel ne
- Page 122 and 123: KOSOVELOVA POETIKAselekciji gradiva
- Page 124 and 125: KOSOVELOVA POETIKAtudi naslov druge
- Page 126 and 127: KOSOVELOVA POETIKA4C. Rebora, Framm
- Page 128 and 129:
KOSOVELOVA POETIKA50Idem, str. 193.
- Page 130 and 131:
SODCIDarja Betocchi poučuje italij
- Page 132 and 133:
poetike. Napisala je več kot 100 r
- Page 134 and 135:
ContentsBoris A. Novak:kosovel, a g
- Page 136 and 137:
es are followed by papers discussin
- Page 138 and 139:
KOSOVEL’s poeticsSredi dehtečih
- Page 140 and 141:
KOSOVEL’s poeticsRather than repe
- Page 142 and 143:
KOSOVEL’s poeticsby an eight-line
- Page 144 and 145:
KOSOVEL’s poeticsKosovel’s comb
- Page 146 and 147:
KOSOVEL’s poeticsIn Kosovel’s s
- Page 148 and 149:
KOSOVEL’s poetics• AbstractUDK
- Page 150 and 151:
KOSOVEL’s poeticsthorn, gathered
- Page 152 and 153:
KOSOVEL’s poeticsthere is a techn
- Page 154 and 155:
KOSOVEL’s poeticsin the “Pains
- Page 156 and 157:
KOSOVEL’s poeticsof the setting s
- Page 158 and 159:
KOSOVEL’s poeticsThe SunThere are
- Page 160 and 161:
KOSOVEL’s poeticsserve Kosovel’
- Page 162 and 163:
KOSOVEL’s poeticsImages of the pi
- Page 164 and 165:
KOSOVEL’s poeticsbibliographyBALA
- Page 166 and 167:
KOSOVEL’s poeticsbeing the piano
- Page 168 and 169:
KOSOVEL’s poeticswhole, if not of
- Page 170 and 171:
KOSOVEL’s poeticslacking in the L
- Page 172 and 173:
KOSOVEL’s poeticsnot fail to noti
- Page 174 and 175:
KOSOVEL’s poeticsKosovel’s shun
- Page 176 and 177:
KOSOVEL’s poeticsmand creative pa
- Page 179 and 180:
Srečko Kosoveland the European ava
- Page 181 and 182:
Janez Vrečko: Srečko Kosovel and
- Page 183 and 184:
Janez Vrečko: Srečko Kosovel and
- Page 185 and 186:
Janez Vrečko: Srečko Kosovel and
- Page 187 and 188:
Janez Vrečko: Srečko Kosovel and
- Page 189 and 190:
Janez Vrečko: Srečko Kosovel and
- Page 191:
• ABSTRactJanez Vrečko: Srečko
- Page 194 and 195:
KOSOVEL’s poetics1967, 41 year af
- Page 196 and 197:
KOSOVEL’s poeticsa sample avant-g
- Page 198 and 199:
KOSOVEL’s poeticsThe Heterogeneit
- Page 200 and 201:
KOSOVEL’s poeticsloyalty” - the
- Page 202 and 203:
KOSOVEL’s poeticsThe subject in t
- Page 204 and 205:
KOSOVEL’s poeticsNOTES1Matevž Ko
- Page 206 and 207:
KOSOVEL’s poeticsGraham HOUGH: Th
- Page 208 and 209:
KOSOVEL’s poetics• ABSTRACTUDK
- Page 210 and 211:
KOSOVEL’s poeticsnew scientific s
- Page 212 and 213:
KOSOVEL’s poeticsis not studied a
- Page 214 and 215:
KOSOVEL’s poeticshad “held back
- Page 216 and 217:
KOSOVEL’s poeticsMarijan Dović:
- Page 219 and 220:
Kosovel and Nihilism:An Attemptat C
- Page 221 and 222:
METVŽ KOS: Kosovel and Nihilism: A
- Page 223 and 224:
METVŽ KOS: Kosovel and Nihilism: A
- Page 225 and 226:
METVŽ KOS: Kosovel and Nihilism: A
- Page 227:
METVŽ KOS: Kosovel and Nihilism: A
- Page 230 and 231:
KOSOVEL’s poeticstimes the other
- Page 232 and 233:
KOSOVEL’s poeticssubjectivity - i
- Page 234 and 235:
KOSOVEL’s poeticsthe reader’s e
- Page 236 and 237:
KOSOVEL’s poeticsespecially a poe
- Page 238 and 239:
KOSOVEL’s poeticsMontage composit
- Page 240 and 241:
KOSOVEL’s poetics6See Kosovel’s
- Page 242 and 243:
KOSOVEL’s poeticsevaluate him-/he
- Page 244 and 245:
KOSOVEL’s poeticsaffected by a cr
- Page 246 and 247:
KOSOVEL’s poeticsBarni, written i
- Page 248 and 249:
KOSOVEL’s poeticscontributed to i
- Page 250 and 251:
KOSOVEL’s poeticsConstructivism l
- Page 252 and 253:
KOSOVEL’s poeticsextent that, as
- Page 255 and 256:
Analogies betweenS. Kosovel and C.
- Page 257 and 258:
Darja Betocchi: Analogies between S
- Page 259 and 260:
Darja Betocchi: Analogies between S
- Page 261 and 262:
Darja Betocchi: Analogies between S
- Page 263 and 264:
Darja Betocchi: Analogies between S
- Page 265 and 266:
Darja Betocchi: Analogies between S
- Page 267 and 268:
Nietzschejem: Nietzsche in ničejan
- Page 269 and 270:
Comparative Literature, Volume 28,