razprave (pdf) - Društvo za primerjalno književnost - ZRC SAZU

DARJA PAVLIČ: KOSOVEL IN MODERNA POEZIJA: ANALIZA PODOBJApo tihi, zeleni jutranji prirodi« (I 304–305). V tej podobi Kosovel dešifrirasimbolni pomen vode kot vira življenja in sredstva za očiščenje, preporod.Podobo morja je Kosovel uporabil več kot dvajsetkrat. V nekaj primerihje morje metafora za množico nečesa: borovo morje (I 16, 64) je metaforaza borov gozd, zeleno morje (325) je metafora za travnike, zvezdno morje(286) pomeni zvezde. Morje je komparand za nemir (196) in za obrazemaščevanj, »ki dvigajo se kot morje vsak hip / v tej ozki strugi gnijočih rib«(259). Ta podoba je razmeroma redek primer estetike grdega v Kosovelovipoeziji. Ozka struga gnijočih rib je metafora za življenjske razmere delavcev,nastala je zaradi metonimične bližine rib in morja.Za vse simbole je značilna ambivalentnost – morje je npr. dajalec inhkrati uničevalec življenja. Kosovel razvija tako pozitivni kot negativnisimbolni pomen morja, največkrat s pomočjo barvne simbolike. Bela morja(I 72, 328) so zaradi beline pozitiven simbol, ob njih poteka mirno, urejenoživljenje. Sinje morje (291) je simbol duhovnega očiščenja, ki poteka spomočjo transcendence, pa tudi simbol svobode, o kateri sanjajo jetniki (I371; II 57). Isti pomen ima srebrno morje (I 373) oz. morje, ki je z metaforoimenovano srebrna ravan in srebrna perut (371). Rdeče morje je metaforaza svetlobo zahajajočega sonca, ki Evropi prinaša uničenje (304). Oblaki,ki krvavijo, so obarvali tudi »rdeče morje bolesti« (339), ki pa je metaforaza pesnikove bolečine ob ljubezenskem neuspehu. V pesmi o jadru, ki nemore s srede morja, je barva morja simbolne narave: sivina žveplenih voda(400) simbolizira neuspešno iskanje zarje. Črni ocean smrti (354) je dešifriranisimbol. Tudi teman ocean (406) je dešifriran kot uničevalec vseh živih,vendar je hkrati tudi simbol preporoda, saj je bodočim življenje (410).Kosovel je večkrat uporabil simbol potopa, njegova raba ustreza razlagi,da je potop »znamenje klitja in preporoda, uničuje samo zato, ker so formeizrabljene in izčrpane, vedno pa mu sledita novo človeštvo in nova zgodovina.[…] Potop čisti in obnavlja kot krst, je neizmeren kolektivni krst, okaterem ne odloča človeška vest, temveč višja in suverena vest« (Chevalier,472). Motiv potopa ni samo svetopisemski, saj o njem govorijo številnimiti. Konec sveta ali biblično apokalipso so ljudje pričakovali v številnihzgodovinskih obdobjih, npr. ob koncu 1. tisočletja, pa tudi ob koncu 19. incelo 20. stoletja. Nemški ekspresionisti so idejo o koncu sveta povezali skritiko civilizacije, v obdobju pred 1. svetovno vojno so celo verjeli, da bivojna pomenila tako očiščenje, kot ga simbolizira potop. V Kosovelovemčasu je evropsko javnost še vedno razburjala Spenglerjeva knjiga PropadZahoda. O svojem razumevanju ideje o propadu Evrope je Kosovel pisal vpredavanju »Umetnost in proletarec«: »Ako govorimo o propadu Evrope,mislimo na propad razpadajočega kapitalizma, ki sicer še skuša z vsemisredstvi kraljevati po Evropi, ki pa bo kakor vsaka krivica moral tekom letpropasti. Tako je tudi razumeti mojo pesem Ekstaza smrti« (I 485). Simboliv »Ekstazi smrti« ustrezajo Kosovelovi (samo)interpretaciji: sonce najprejposkrbi, da vse utone v žgočem, rdečem morju, potem pa sije na mrliče zzlatimi žarki (304–305). Simbolni pomen potopa je v tem primeru pripisansoncu, običajno pa se očiščenje dogaja v pravem morju. Čeprav je potop nujenza prenovo človeštva, je samo dogajanje grozljivo. Grozljiva je tudi po-25