Glasilo Vizita - št.49 - Splošna bolnišnica Novo mesto

spominski dnevi
„TISOČ MEST – TISOČ ŽIVLJENJ“
je bil moto letošnjih aktivnosti ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprila.
Ker danes stotine milijonov ljudi živi v okoliščinah, ki so škodljive za njihovo zdravje ali celo
ogrožajo njihova življenja, saj se mesta širijo daleč preko meja, ki so jih imela še sredi prejšnjega
stoletja, je Svetovna zdravstvena organizacija ponovno opozorila na potrebo po zaščiti zdravja
prebivalstva v urbanih središčih. K prizadevanjem za izboljšanje razmer za zdravje ljudi v
urbanih središčih in k boljšemu skupnemu sodelovanju je želela pritegniti vlade vseh držav,
mednarodne organizacije, podjetja in civilne družbe.
Alergijske bolezni so danes resnejši
problem javnega zdravja v številnih razvitih
državah. V zadnjih treh desetletjih
je število alergijskih obolenj (vključno
z astmo) močno naraslo in vse kaže,
da bo naraščalo tudi v prihodnosti.
Število obolelih se je povečalo med
otroki in tudi med odraslimi, in to v vseh
družbenih skupinah. V industrijsko razvitih
državah ima po podatkih Svetovne
zdravstvene organizacije (WHO) 25 do
40 % prebivalstva alergijski rinitis, 20 %
pa alergijsko astmo; to resno ogroža javno
zdravje. Dokazano je tudi, da obstaja
pomembna povezava med alergijskimi
obolenji in onesnaženostjo zraka na
prostem in v zaprtih prostorih. V mestih,
še posebej v mestnih središčih, kjer
je onesnaženje zraka največje, število
otrok z astmo najbolj narašča. Število
bolnikov z alergijskimi boleznimi in z
astmo se tudi v Evropi zvišuje.
Prekomerna telesna teža slabo vpliva na
zdravje. Debelost je resen in v zadnjem
času vedno bolj razširjen zdravstveni
problem. Resen problem pomeni pojav
debelosti in z njo povezanih bolezenskih
znakov pri otrocih in mladostnikih.
V Evropski uniji je približno 22 milijonov
otrok s prekomerno telesno težo,
od tega je 5 milijonov otrok debelih.
Glavna razloga, da je čedalje več ljudi
v Evropi pretežkih, sta dva: prvi razlog
so spremenjene prehranjevalne navade,
saj se čedalje več ljudi (predvsem mladih)
prehranjuje v restavracijah s hitro
hrano, drugi razlog pa je povečana
neaktivnost: čedalje več mladih se
namreč vozi s svojimi avtomobili, prosti
čas pa preživljajo pred televizorji in
računalniki.
Svetovna zdravstvena organizacija
je identificirala kajenje tobaka kot
glavni vzrok prezgodnjih bolezni in
smrti v razvitih državah. Mladi kadilci
postanejo odvisni od tobaka, še preden
popolnoma odrastejo, zato težje
opustijo kajenje in imajo več s tobakom
povezanih zdravstvenih težav. Kolikor
pozneje začne oseba kaditi, tem manj
je možnosti, da postane odvisna.
Poseben problem je tudi alkoholizem.
Najzgodnejša pijanost se v povprečju
pojavlja v Avstriji, v mediteranskih
državah je ta starostna meja malo
višja.
Najpogostejši vzrok smrti v Evropi so
bolezni srca in ožilja, ki povzročijo skoraj
polovico vseh smrti (v Evropi in v
EU); te bolezni so tudi glavni krivec za
t. i. prezgodnjo umrljivost in za opazno
odsotnost z delovnega mesta. Bolezni
srca in ožilja prizadenejo letno več kot
17 milijonov ljudi. To je kar šestkrat več,
kot je okuženih z virusom HIV ali obolelih
za aidsom. V letu 2008 so bile smrti
zaradi bolezni srca in ožilja v državah EU
in tudi v Sloveniji daleč najpogostejši
vzrok smrti (v Sloveniji so bile vzrok za
39,5 % vseh smrti, in sicer za 33,1 % smrti
med moškimi in 46,0 % smrti med
ženskami).
Drugi najpogostejši vzrok smrti v razvitem
svetu postaja rak, enako velja tudi
za evropske države in med njimi tudi za
Slovenijo. V svetu zboli za rakom letno
več kot 12 milijonov ljudi, 7,6 milijona pa
jih zaradi raka umre. V Sloveniji so maligne
novotvorbe drugi najpogostejši
vzrok smrti (v letu 2008 so bile vzrok za
31, 5 % vseh smrti pri nas).
• Vir: Povzeto po IVZ in SURS
15