Glasilo Vizita - št.49 - Splošna bolnišnica Novo mesto

mednarodni dnevi
traja skupaj vsaj 30 minut na dan, izvaja
pa se večino dni ali vse dni v tednu, za
otroke in mladostnike pa priporoča vsaj
eno uro zmerne do intenzivne gibalne
aktivnosti vsak dan in vsaj dvakrat na
teden vaje za mišično moč, gibljivost ter
za zdravje kosti.
Če le lahko, se v službo ali v šolo odpravimo
peš ali s kolesom. Raje uporabljajmo
stopnice kot dvigalo. Če zaradi službe veliko
časa preživimo v avtomobilu oziroma
na vožnji, poskusimo svoje poti načrtovati
tako, da bomo lahko naredili čim več 10
minutnih postankov in se med njimi sprehodili,
je le nekaj nasvetov, ki jih navaja
Inštitut za varovanje zdravja. Raziskava
Eurobarometer 2009 je pokazala, da je
34 odstotkov ljudi v EU telesno dejavnih
le redko ali pa nikoli. Med najbolj telesno
dejavnimi so državljani nordijskih,
med najmanj pa državljani mediteranskih
držav. Slovenija se uvršča med države z
najmanjšimi deleži telesno nedejavnih. Več
kot 50 odstotkov je namreč tistih, ki se s
telesno aktivnostjo organizirano ali neorganizirano
ukvarja vsaj petkrat na teden.
Po dveh raziskavah iz leta 2006 je v Sloveniji
tistih, ki športni vadbi na teden ne namenijo
niti ene ure, skoraj 38 odstotkov, otroci
so premalo telesno dejavni, s starostjo in
pri dekletih pa se delež telesno aktivnih
še manjša. Raziskava Fakultete za šport iz
leta 2008 pa je pokazala, da je neaktivnih
skoraj 60 odstotkov starostnikov.
Po ugotovitvah Svetovne zdravstvene organizacije
vsako leto po vsem svetu zaradi
pomanjkanja telesne dejavnosti umre 1,9
milijona ljudi, od tega 600. 000 v Evropi.
Eno tretjino primerov raka bi bilo mogoče
preprečiti že samo z vzdrževanjem normalne
telesne teže in z zmerno telesno
dejavnostjo.
Vir: Povzeto po poslanici IVZ Slovenije
Helena Švajger, dipl. med. sestra; Društvo Celiac – življenje brez glutena
15. maj - MEDNARODNI
DAN CELIAKIJE
Stojnica ŠC Novo mesto
Celiakija kot avtoimuna bolezen tankega
črevesja pri nas še velja za “težje diagnosticirano
bolezen,” zato, ker je njen potek
lahko atipičen in tako težje prepoznaven.
Skriva se lahko za pridruženimi avtoimunimi
boleznimi. Širši javnosti je bolezen še
vedno bolj znana kot pediatrična. Danes je
na tem področju že veliko znanega.
Pojavi se lahko pri vsakem 100 do 300-tem
prebivalcu. Evropsko združenje za celiakijo
ocenjuje, da je v Evropi glede na pogostnost
bolezni že 4 -5 milijonov obolelih. Edino
zdravilo je stroga brezglutenska dieta.
Ob mednarodnem dnevu celiakije smo na
društvu Celiac – življenje brez glutena organizirali
kar nekaj aktivnosti, namenjenih
informiranju in osveščanju prebivalstva ter
dvigu kvalitete življenja obolelega.
V Zdravstvenem domu Krško sta članici
društva na stojnici zaposlenim ter
mimoidočim predstavili
delovanje društva in način
priprave brezglutenske
hrane ter odgovarjali na
vprašanja. Stojnico sta
vodili Darja Brezovar in
Verica Brkić Kesić.
V Šolskem centru Novo
mesto so dijaki zdravstvene
šole seznanjali
sošolce s celiakijo in brezglutenskimi
izdelki. Preizkušali so se tudi v peki brezglutenskih
dobrot. Dijaki so delali pod
mentorstvom ga. Blažene Berus, ga. Marije
Lovše, ga Mirne Nemanič in ga. Nade
Fortuna Makar, za kar se jim na društvu
iskreno zahvaljujemo.
Na društvu se zelo radi družimo in skrbimo
za dobro kondicijo. Tako se je majskega
pohoda na Bohor udeležila lepa skupina
naših članov.
Bohor je pogorje nad Savsko dolino, ki z
južne strani zapira Kozjansko. Najvišji vrh je
Javornik (1024m), udobna planinska koča
pa stoji pod Plešivcem 924 m visoko.
Ker nam je bilo vreme naklonjeno, smo
videli tudi Snežnik, skrajno levo pa tudi
Sljeme nad Zagrebom. Po uri in pol zmerne
hoje smo prispeli do planinske koče, kjer so
nam pripravili brezglutenski obrok.
Pohod na Bohor
20