Glasilo Vizita - št.49 - Splošna bolnišnica Novo mesto

mednarodni dnevi
Svetovni dan
astme
Namen svetovnega dneva astme, ki ga
obeležujemo 4. maja, je opozarjati na eno
najpogostejših obolenj dihal na svetu in na
probleme, povezane z njo. Po ocenah WHO
po svetu trpi za astmo okoli 300 milijonov
ljudi, v Sloveniji pa za to boleznijo boleha
od pet do deset odstotkov ljudi. WHO opozarja,
da je astma javnozdravstveni problem,
s katerim se morajo soočati vse države,
od najrevnejših do najbogatejših, več kot
80 odstotkov vseh smrti zaradi astme pa
beležijo v najrevnejših državah.
Astma je:
• najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen otrok in mladine
(10-15%),
• okoli 75% bolnikov z astmo je občutljivih na napor,
• povprečni letni strošek zdravljenja bolnika z astmo znaša
približno 500 € ,
• vdihani smog povzroča škodljive reakcije v organizmu,
• površina pljuč odraslega bolnika je velika kot nogometno
igrišče.
Običajni simptomi astme so težko dihanje, kašelj, tiščanje v
prsih oz. piskajoče dihanje. Gre za vnetje dihalnih poti, vzrok
zanj pa stroki še ni znan. Vnetje pospešujejo alergeni virusi in
nekatere bakterije, vse to pa bolezen še poglablja. Zaradi vnetja
pride do zožitve dihalnih poti, ki se nato lahko še dodatno zožijo
zaradi številnih dražljivcev (tobačnega dima) ali nespecifičnih
dejavnikov (hladnega in suhega zraka).
V najbolj razvitih območjih, kjer narašča število alergijskih
bolezni, je tudi astme vsako leto več. Neprimerno zdravljenje
bolezni lahko povzroča hude neprijetnosti in močno
prispeva k zmanjšani kakovosti življenja astmatika oz. ga
celo nevarno ogroža, pravilna obravnava bolnika z astmo
pa poteka tako, da ta sploh nima težav, je normalno telesno
zmogljiv, nima nočnih napadov in njegova pljuča funkcionirajo
brez težav. Za uspešno premagovanje zdravstvenih
težav je bistven aktiven in pozitiven pristop, pri tem pa je
pomembna zlasti vzgoja mladih bolnikov. Pravilno dihanje,
sproščenost ter obvladovanje strahu in tesnobe so izredno
pomembni med poslabšanjem astme. Aktivni pristop k obvladovanju
astme se izkaže s podaljšanim obdobjem brez
simptomov ali hujših poslabšanj bolezni. Za zdravljenje je
vsak bolnik odgovoren sam.
Vir: IVZ Republike Slovenije
Ob 10. maju, svetovnem dnevu gibanja
TISOČ ŽIVLJENJ –
TISOČ OBLIK
GIBANJA
Svetovni dan gibanja na pobudo Svetovne
zdravstvene organizacije v Sloveniji obeležujemo
od leta 2002. Inštitut za varovanje zdravja
RS v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje
in Ministrstvom za šolstvo in šport želi na ta
dan poudariti pomen gibanja za zdravje ljudi
ter jih spodbujati, da se ga bodo lotili. Minister
za zdravje Dorjan Marušič je v svoji poslanici
zapisal, da je človeško telo ustvarjeno
za gibanje. Vsak si lahko poišče tisto obliko
zdrave telesne dejavnosti, ki je zanj primerna
in ga veseli.
Zadostno gibanje je varovalni dejavnik zdravja, ki vpliva tako na
telesno kot duševno zdravje ter kakovost življenja. Redna gibalna
aktivnost krepi mišice, kosti, blaži upadanje psihofizičnih in funkcionalnih
sposobnosti telesa, pripomore k zmanjšanju stresa in
depresije, izboljšuje družabne spretnosti, samospoštovanje in
samozavest, krepi imunski sistem ter izboljšuje spanec. V kombinaciji
z ustrezno prehrano gibalna aktivnost varuje tudi pred
čezmerno telesno težo in debelostjo, poleg tega zmanjšuje tudi
tveganje za padce in poškodbe pri padcih. Različne raziskave so
pokazale, da gibalna aktivnost varuje pred večino kroničnih nenalezljivih
bolezni v odrasli dobi in njihovim zgodnjim začetkom
v obdobju adolescence. Po priporočilih Svetovne zdravstvene
organizacije pri odraslih zadošča zmerna gibalna aktivnost, ki
19