Glasilo Vizita - št.49 - Splošna bolnišnica Novo mesto

Strmimo v grozljive fotografske posnetke pljuč, kakršna so naša; ni si težko predstavljati,
kako počasi, leno, mukoma utripajo, medtem ko se po njihovih alveolah pretakajo
brbotajoči katranski tokovi. Nekadilska pljuča pa so ena sama rožnata, rosna, živahna
lepota, bistri mehurčki čistega zraka skakljajo in pokljajo skoznje. Ena sam radoživost,
eno samo zdravje in veselje. Vemo, da bi morali biti pretreseni, naša moralna dolžnost
je, da smo pretreseni – zakaj torej nismo pretreseni, zakaj se končno ne zavemo: moja
pljuča niso samo moja pljuča, to so pljuča vseh nas? Moja pljuča so last moje domednarodni
dnevi
javnost opozorimo in seznanimo z delovanjem
tobačne industrije, povečamo
zavedanje o vplivu marketinških prijemov
na kajenje in zmanjšamo družbeno
sprejemljivost tovrstnih aktivnosti tobačne
industrije.
IVZ nas poziva, da se po svojih močeh
pridružimo prizadevanjem za zmanjševanje
kajenja in v okviru našega rednega dela
posvetimo še posebno pozornost kajenju
med pacienti ter svetovanju za opuščanje
kajenja, še posebej pri bodočih in mladih
mamicah in očetih in s tem pomembno
prispevamo k nadzoru nad tobakom v
Sloveniji, saj raziskave kažejo, da je že
kratek posvet z zdravstvenim delavcem o
nevarnostih kajenja in pomenu opustitve
kajenja, eden najučinkovitejših in cenovno
ugodnih ukrepov za zmanjševanje
kajenja.“
ALI JE RES TAKO?
S protikadilskim zakonom se je kar nekaj
ljudi, ki jih poznam, odreklo cigareti. Seveda
se ji nekateri pač ne morejo, dokler ne
gre hudo zares in je njihovo zdravje čisto
na psu, ali pa celo še takrat ne. Razvada
pač in kot velja za vse razvade, mora imeti
človek presneto voljo, da lahko reče:
“Stop!” Načeloma me kadilci ne motijo, če
je le tobačni dim tako daleč, da ne smrdim
po njem kot “stara kanta.” Edino, kar me
moti, je odnos večine kadilcev do okolice.
Ali je tako težko odpreti okno in prezračiti
prostor, ki si ga zasmradil, ali pa za seboj
očistiti pepelnik, da se čiki ves dan ne valjajo
na mizi?
Sodelavci, ki ne zmorejo brez cigarete,
nam večkrat očitajo, da so stigmatizirani
in da jim protikadilski zakon krati osnovne
človekove pravice. Ker nimamo kadilnice,
se skrivajo po vseh možnih stopniščih,
balkonih, garderobah, skladiščih in še kje,
da si lahko privoščijo kanček užitka. Hja,
zakoni so menda zato, da jih kršimo, dokler
te nekaj (nekdo) pošteno ne udari po žepu.
Res pa je še nekaj: v Krki, kjer je zaposlenih
kar nekaj mojih prijateljev, nikomur še na
misel ne pride, da bi si prižgal cigareto na
območju tovarne! Ko postane potreba prevelika,
zaprosijo za izhod (z dovolilnico) in
gredo kadit na najbližjo postajo lokalnega
avtobusa.
Kljub temu, da kajenje ni ena mojih razvad (imam pa lepo število drugih), vam
priporočam v branje knjigo Svetlane Makarovič Prekleti kadilci, Aleph/66, Ljubljana,
2001, ki vam bo ponudila marsikaj v razmislek. In vas tudi nasmejala.
Uživajte ob branju!
Kako bi bil naš svet prijeten,
kako bi nam bilo lepo,
kako drugače bi živeli,
ko bi kadilcev ne bilo.
Kako svobodno bi zajeli
globoko v pljuča čisti zrak,
če ne bi več sveta zastrupljal
ta ubijalski gnus - tobak.
Blaginja bi se razcvetela
in mir in sreča vsepovsod
in v bratski se objem bi združil
trpinčeni človeški rod.
Zato pobijmo vse kadilce,
morilce, lopove, smrdljivce,
te puhajoče svinjske rilce,
ki uničujejo nam živce!
Kaj gledaš, deček, me deb elo?
Kadilec sem, izmeček, smet,
življenje mi bo izpuhtelo
s strupenim dimom cigaret;
zastrupljam zrak, ljudi in sebe,
zaradi mene ptice mro -
a ker sem lopov, se mi jebe,
kar je, kar b’lo je in kar bo.
Kadilci so brezobzirna drhal. Treba je samo pogledati gruče bolnikov v zanikrnih bolniških
haljah in oguljenih natikačih, ki se kar naprej zbirajo pred vhodom v Klinični center in
vlečejo svoje smrdljive cigarete v ledenem zimskem vetru. Nalašč se potrudijo in zapuščajo
svoje bolniške postelje, nalašč krevljajo iz najvišjih nadstropij izzivat mimoidoče nekadilce
in jih okuževat s slabim zgledom. Res je, da zmeraj huje kašljajo in prav je tako, ampak
umirajo pa še zdaleč ne tako hitro, kot bi bilo pričakovati in želeti.
22