Glasilo Vizita - št.49 - Splošna bolnišnica Novo mesto

stroka - izobraževanje
- uveljavitev standardnih diagnostičnih in
terapevtskih postopkov (klinične smernice);
- jasna opredelitev nalog in odgovornosti;
- informacijski sistem;
-natančna dokumentacija in dobra komunikacija
med zdravstvenim timom in
pacienti;
Vsak transport bolnika zahteva dodatne
zmogljivosti bolnišnice, kot so dodatne
naprave, delovna sila in oprema, kot tudi
dragocen čas zaposlenih.
Za omilitev stresnih situacij in varnosti dela
na oddelku bi bilo potrebno izdelati protokol
o spremstvu otroka pri premestitvi
v drugo zdravstveno ustanovo ter organizirati
vsakoletni trening prepoznavanja
znakov poslabšanja zdravstvenega stanja
in ukrepe pri kritično bolnem otroku.
Transport je zelo odgovorna in zahtevna
naloga.
Vsebine učnih delavnic so bile sledeče:
1. insulinska črpalka in meritve krvnega
sladkorja;
2. priprava zdravil za intravensko dovajanje,
pravilo 5P;
3. pravilna uporaba adrenalinskega ejektorja-Anapen-a-zdravila,
ki se uporablja
ob anafilaktičnem šoku;
4. zaščitna sredstva;
5. bukalna in rektalna aplikacija zdravil
ob vročinskih krčih ali epileptičnem
statusu;
6. prepoznavanje oznak na ovojnini
zdravil ne medicinskih pripomočkov.
Upam, da bodo tudi v prihodnje seminarji
tako zanimivi in uporabni kot je
bil aprilski, hkrati upam na našo večjo
udeležbo. Izobraževanje je zelo koristno,
ker vidimo, kako drugi rešujejo podobne
težave, kot jih imamo tudi sami. Seminarji
nam omogočajo sodelovanje z drugimi
sodelavci, izmenjavo mnenj in nasvetov
pri uporabi različnih pripomočkov za
izboljšave pri svojem delu.
28
Blažič M., Tomše J., Hudoklin A., Srpčič C.
OČESNA ZDRAVSTVENA
NEGA
20. 4. 2010 smo medicinske sestre
z očesnega oddelka v okviru
izobraževanja Društva medicinskih
sester, babic in zdravstvenih tehnikov
Novo mesto predstavile nekatere intervencije v zdravstveni
negi očesnega bolnika.
Očesni oddelek je bil predstavljen v prispevku
avtoric Marte Blažič, dipl.m.s in Marije
Lokar, TZN v multimedijski obliki, nakar
je sledil prispevek Barbare Tratnik Jakljič, dr.
med., specialistke oftalmologije, o pogostih
očesnih boleznih in poškodbah.
Na področju očesne zdravstvene nege
medicinske sestre opravljamo svoje delo v
okviru specialnosti, ki so vezane na očesna
in ostala spremljajoča obolenja.
Vsakodnevno se srečujemo z različnimi situacijami
in različno starostno populacijo.
Z individualnim pristopom k pacientu
omogočimo, da svoje delo opravljamo
profesionalno.
Najbolj pogosta intervencija v zdravstveni
negi je aplikacija kapljic in mazil v oko.
Prispevek sta pripravili Jožica Tomše, dipl.m.s.
in Danica Simčič, SMS, ki ga je tudi predstavila.
Vsak posameznik se slej ko prej sreča z aplikacijo
zdravil v oko. Če želimo doseči željen
učinek zdravila, je bistvenega pomena pravilna
aplikacija.
Kapljice za oko so sterilne vodne ali oljne raztopine,
ali suspenzije z eno ali več zdravilnimi
učinkovinami. Lahko jih uporabljamo v
diagnostične in terapevtske namene.
Mazila uporabljamo v nasprotju s kapljicami
samo v terapevtske namene.
Glede na način in mesto izdelave očesnih kapljic
in mazil ločimo magistralno in tovarniško
izdelane preparate. Pri magistralno izdelanih
zdravilih se držimo navodil farmacevta.
Zaprte, magistralno izdelane kapljice, so
lahko uporabne do 24 ur, oziroma do enega
meseca, če so pravilno shranjene. Odprte
kapljice so uporabne en
teden, nato jih zavržemo. Na
vsako stekleničko obvezno
napišemo datum odprtja.
Tovarniško izdelana zdravila
imajo v deklaraciji napisan
rok uporabe in način shranjevanja.
Običajno jih shranjujemo
na hladnem, v temnem
prostoru, le nekatera v hladilniku. Odprte
kapljice in mazila so običajno uporabna en
mesec.
Namen aplikacije kapljic in mazil je zagotoviti
delovanje zdravila, preprečiti okužbe, zaščititi
oko pred škodljivimi vplivi okolja in doseči
izboljšanje zdravja oziroma ozdravitev. Pri
aplikaciji kapljic in mazil upoštevamo pravila
aseptične metode dela in pravila 7P. Velik poudarek
dajemo pravilnemu rokovanju s kapa‐