Glasilo Vizita - št.49 - Splošna bolnišnica Novo mesto

zdravje
ponavljajoče se ali kronične.
Kožne spremembe pri boreliozi
Zgodnje obdobje
Najprej se po piku klopa pojavi majhna
rdeča lisa (makula) ali drobna bunčica
(papula), ki po nekaj dnevih izgine.
Najpomembnejša sprememba v zgodnjem
obdobju je eritema migrans (erythema migrans,
dobesedno: premikajoča se rdečina).
Eritema migrans je tudi najpogostejši
klinični znak borelijske okužbe. Kaže se kot
bolj ali manj pravilen rdeč kolobar, velik
približno 5 cm ali več, koža v sredini pa je
navidezno nespremenjena. Ta sprememba
se na koži pojavi po enem ali več tednih po
okužbi. Poleg tipične obročaste spremembe
se lahko pojavijo še manj značilne spremembe,
kot je eritema migrans diffusum,
kjer je tudi središče pordelo, in ostale
spremembe (EM purpuricum, nodulare
itd.). Sprememba je prisotna od nekaj dni
do več mesecev, navadno nekaj tednov.
Eritema migrans lahko srbi, peče in/ali boli.
Pri otrocih se pogosto pojavi na obrazu ali
v okolici spolovil, pri odraslih pa kjerkoli
po telesu. Polovica bolnikov ima tudi
splošne težave kot so slabo počutje, utrujenost,
glavobol ter bolečine v mišicah in
sklepih. Prisotnost teh znakov nakazuje, da
okužba ni omejena samo na kožo, ampak
da je verjetno prišlo do razsoja bakterij po
telesu. Dokaz za razsoj je tudi pojav dodatnih,
(sekundarnih) kožnih sprememb, ki so
podobne prvotni (primarni). Spremembe
so lahko ovalne, okrogle ali nepravilnih oblik.
Velike so nekaj cm, pa do več kot meter.
Gre za razsejano (diseminirano) eritemo
migrans. Mnogo redkejša sprememba kot
eritema migrans je borelijski limfocitom.
Drugi izrazi za to spremembo so: borelijski
psevdolimfom, lymphocytoma in lymphadenitis
benigna cutis. To je modrikasto
rdečkasta, do nekaj cm velika zatrdlina,
ki jo sestavljajo limfociti. Limfocitom pa
se lahko pojavi tudi kot plošča, rdeče ali
lividno rdeče barve. Približno pri četrtini
prizadetih so povečane tudi regionalne
bezgavke. Pri otrocih se največkrat pojavi
na ušesni mečici, pri odraslih pa v predelu
prsne bradavice. Pojavi se kasneje
kot eritema migrans in traja dlje. Izgine
spontano, vendar včasih šele po letu dni
ali kasneje.
Pozno obdobje
Več let po piku klopa se lahko pojavi
kronični atrofični akrodermatitis (acrodermatitis
chronica atrophicans). To je
napredujoča bolezen kože, ki pa je sedaj
postala redkejša, ker se posveča več pozornosti
pravočasnemu odkrivanju in
zdravljenju borelioze. Pri teh spremembah
je koža najprej otekla ter temno rdeča.
Pogosto so prizadete okončine. Kasneje, v
kroničnem stadiju, se koža močno stanjša.
Skozi stanjšano kožo prosevajo vene in
tudi lasni mešički. Zelo stanjšano je tudi
podkožje. Ta sprememba kože ne izgine
sama po sebi.
Prizadetost živčevja
Prizadetost živčevja pri lymski boreliozi ali
nevroboreliozo delimo v zgodnjo in pozno.
Pri obeh sta lahko prizadeta osrednje
in periferno živčevje.
Zgodnja nevroborelioza
Garin-Bijadoux-Bannwathov sindrom je
zgodnja oblika nevroborelioze, za katero
so značilne bolečine, ki se selijo in
so najizrazitejše ponoči. Lahko so edini
klinični simptom. Značilno je povečano
število limfocitov v likvorju. Možna je tudi
ohromitev (pareza) možganskih živcev ali
prizadetost perifernega živca. Bolečine
ne izginejo ob jemanju sredstev proti
bolečinam (analgetikov).
Limfocitni meningitis je najpogostejša
oblika nevroborelioze. Gre za vnetje
možganskih ovojnic zaradi okužbe, ki se
kaže z različno močnim glavobolom, slabostjo,
bruhanjem, včasih tudi z vročino.
Meningealni znaki (otrdel vrat) praviloma
niso izraženi. Encefalitis (vnetje možganov)
se pojavlja redkeje. Kaže se z motnjami
spanja, nezmožnostjo koncentracije, motnjami
spomina, razdražljivostjo in čustveno
neuravnovešenostjo.
Pozna nevroborelioza
Pozna prizadetost živčevja je stalno (kontinuirano)
vnetje osrednjega ali perifernega
živčevja, ki traja več kot pol leta (6
mesecev). Kaže se kot kronični limfocitni
meningitis, za katerega so značilni
glavobol, utrujenost in izgubljanje telesne
teže (hujšanje). Encefalomielitis
(vnetje možganov in hrbtenjače) se kaže
kot počasi napredujoča para- ali tetrapareza
(ohromitve od pasu navzdol ali
od vratu navzdol), motnje ravnotežja
(ataksija), naglušnost, spoznavne (kognitivne)
motnje, slabost, utrujenost in
glavobol.
Periferna ohromitev (pareza)
obraznega živca
Pogost in včasih edini znak zgodaj v poteku
lymske borelioze je okvara možganskih
živcev. Prizadet je lahko katerikoli živec,
najpogosteje pa obrazni. Prizadetost
je pogostejša pri otrocih. Pogosto je
pridružena tudi prizadetost osrednjega
živčevja. Ohromitev je perifernega (obrobnega)
tipa, prizadete pa so vse tri veje
obraznega živca. Ohromitev je največkrat
enostranska, redkeje obojestranska. Lahko
je delna ali popolna. Prizadeta oseba ne
more nagubati čela, zapreti očesa in ima
povešen ustni kot. Pri nekaterih bolnikih
se pojavijo še lokalne (motnje občutenja,
bolečina, oteklina obraza) in sistemske
(glavobol, utrujenost, vrtoglavica, bolečine
v mišicah) težave.
Prizadetost mišic, srca in oči
Prizadetost mišic se pri boreliozi pojavlja
zelo redko. Akutno vnetje ene ali
več mišic se lahko pojavi v zgodnjem ali
poznem obdobju borelioze. Najpogosteje
so prizadete mišice ramenskega obroča.
Bolnike prizadeta mišica močno boli, moč
je oslabljena. Srce je prizadeto pri 0.3 - 4%
bolnikov v Evropi in pri 4 - 10% bolnikov v
ZDA. Zbolijo osebe vseh starosti in spolov.
Bolniki zaznajo svoj srčni utrip (palpitacije),
lahko občutijo bolečino v prsih, ali
pa so brez simptomov. Znaki prizadetosti
srca so prevodne motnje, motnje ritma,
45