CIPRA SLOVENIJA, MEDNARODNA KOMISIJA ZA VARSTVO ALP
CIPRA SLOVENIJA, MEDNARODNA KOMISIJA ZA VARSTVO ALP
CIPRA SLOVENIJA, MEDNARODNA KOMISIJA ZA VARSTVO ALP
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
4. ANALI<strong>ZA</strong> STANJA JPP V VEČJIH SLOVENSKIH OBČINAH<br />
Mestne občine in občine z gostejšo poselitvijo imajo praviloma organizirano obliko javnega prevoza,<br />
ki služi prevozom občanov s kraja bivanja do kraja zaposlitve, šolanja, nakupovanj idr. Potrebe po<br />
prometu v teh občinah (kot tudi v ostalih) naraščajo, hkrati pa je v teh občinah zaradi gostejše<br />
poselitve možno organizirati učinkovit javni potniški promet (JPP). Podrobneje smo preučili 19<br />
slovenskih občin, vseh 11 mestnih in 8 občin z večjimi zgostitvami poselitve. V vseh večjih občinah je<br />
po eno naselje, ki ima več od 3.500 prebivalcev, v občini Piran pa sta taki naselji dve (Piran in<br />
Portorož).<br />
Slika 6: Večje občine (mestne in ne‐mestne) in naselja z vsaj 3.500 prebivalci. Vir: <strong>CIPRA</strong>, 2011.<br />
Pomemben statistični kazalec pri načrtovanju javnega potniškega prometa je tudi gostota poselitve.<br />
Kazalec gostota poselitve je izračunan zgolj na prostorsko raven občine in ne na posamezno mesto<br />
oz. naselje, v katerih se običajno organizirajo sistemi JPP. Večje občine se namreč močno razlikujejo<br />
tudi po površini – primer tega je občina Idrija, ki ima izmed večjih občin najmanjše število občanov,<br />
po površini je druga največja za mestno občino Koper, sicer pa je osma največja občina v Sloveniji<br />
(SURS, 2011; stanje za leto 2011).<br />
IDENTIFIKACIJA STANJA JPP IN UKREPOV TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V SLOVENSKIH OBČINAH 10