CIPRA SLOVENIJA, MEDNARODNA KOMISIJA ZA VARSTVO ALP

Kot kazalec uspešnosti in učinkovitosti delovanja sistemov JPP je primeren kazalec prometno
povpraševanje – izraženo v številu prepeljanih potnikov.
Slika 12: Število prepeljanih potnikov (v 1.000) v MPP v slovenskih občinah med letoma 2002 in 2010. Vir: SURS,
2011.
Pri ugotavljanju števila prepeljanih potnikov nas je zanimala metodologija štetja prepeljanih
potnikov. Pomembno je vedeti, koliko voženj (prepeljanih potnikov v MPP) enačimo z eno šolsko oz.
delavsko oz. upokojensko mesečno vozovnico. Večina prepeljanih potnikov uporablja namreč eno
izmed teh treh mesečnih vozovnic (v primerjavi z vsakokratnim plačevanjem prevoza, so mesečne
vozovnice finančno privlačnejše). Šolska mesečna vozovnica je tako, na primeru MPP v mestnih
občinah Ljubljana in Maribor, enakovredna 150 vožnjam, splošna (delavska) 86 vožnjam in
upokojenska 110 vožnjam (Janez Čampa, SURS, osebni vir). Vidimo torej, da je metodologija štetja
potnikov v primerjavi z resničnim stanjem predimenzionirana, saj bi moral dijak dnevno opraviti
skoraj sedem voženj, če bi hotel tudi v resnici opraviti toliko voženj, kot jih upošteva metodologija,
delavec pa skoraj štiri.
Omeniti velja, da se tudi metodologija štetja prepeljanih potnikov skozi čas spreminja, tako se v
Ljubljani, ki ima največji sistem MPP v državi, z uvedbo enotne mestne kartice Urbane sistem štetja
spet spreminja in ni neposredno primerljiv s štetji pred njeno uvedbo. Ljubljana je v letu 2009 namreč
uvedla enotno mestno kartico Urbana, ta pa uporabnikom mestnega potniškega prometa (LPP)
omogoča brezplačno prestopanje med avtobusi različnih prog v 90. minutah od plačila na prvem
avtobusu.
Del naše raziskave je bila tudi pridobitev podatka o številu prepeljanih potnikov po posameznih
občinah. Pridobljeni podatki s strani občin (CIPRA, 2011) in podatki s SURSa o prepeljanih potnikih se
nekoliko razlikujejo.
IDENTIFIKACIJA STANJA JPP IN UKREPOV TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V SLOVENSKIH OBČINAH 14