CIPRA SLOVENIJA, MEDNARODNA KOMISIJA ZA VARSTVO ALP

Kazalci za intermodalnost:
Osnovni: Združenost terminalov vseh sistemov JPP na enem mestu (3 točke);
Urejena kolesarnica na avtobusni oz. železniški postaji (1 točka);
Dopolnilni: Organiziranost P+R parkirišč (1 točka).
Obrazložitev: skrb za intermodalnost JPP je v Sloveniji še zelo majhna in nesistematična, kljub temu,
da je intermodalnost eden ključnih pogojev za kakovosten JPP. Slabemu splošnemu stanju navkljub
smo preverili stanje in s tem kazalcem opozorili na pomembnost intermodalnosti pri doseganju
kakovostnega JPP. Pomanjkljivost tega kazalca je, da je z vidika doseganja intermodalnosti težko
ovrednotiti posamezno ponudbo, ki je nastajala nenačrtno.
Dodatna skupina kazalcev za vrednotenje načrtovalskega vidika:
Osnovni: Spremljanje potovalnih navad;
Dopolnilna: Ali obstaja na občini prometni oddelek in/ali zaposleni;
Povezovanje s sosednjimi občinami.
Obrazložitev: ta vidik v metodologijo vrednotenja sicer ni vključen, a je nanj pomembno opozoriti, saj
je ustrezno načrtovanje prometa osnova trajnostne mobilnosti. Pomanjkljivost tega kazalca je, da
večinoma nikjer, razen v nekaterih večjih občinah, potovalnih navad ne spremljajo, pa tudi
prometnega oddelka razen v večjih mestih še nimajo, kar kaže na skromnost osnovnih pogojev za
zagotavljanje trajnostne mobilnosti.
5.2. Rezultati vrednotenja občin
� Raznolikost ponudbe (max 8): Ljubljana (8), Koper in Postojna (7)
� Trend prevozov (max 8): Koper, Novo mesto, Velenje in Postojna (8)
� Cenovna politika (max 4): Ljubljana, Velenje, Nova Gorica in Piran (4)
� Kakovost voznega parka (max 5,5): Piran (5,5), Krško (4,5) in Velenje, Postojna (3,5)
� Opremljenost postajališč (max 3): Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Velenje, Nova Gorica in
Krško (3)
� Intermodalnost (max 5): Ljubljana (4), Koper, Krško in Jesenice (3)
� Načrtovalski vidik (le informativna kategorija)
IDENTIFIKACIJA STANJA JPP IN UKREPOV TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V SLOVENSKIH OBČINAH 41