CIPRA SLOVENIJA, MEDNARODNA KOMISIJA ZA VARSTVO ALP
CIPRA SLOVENIJA, MEDNARODNA KOMISIJA ZA VARSTVO ALP
CIPRA SLOVENIJA, MEDNARODNA KOMISIJA ZA VARSTVO ALP
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Slika 7: Število občanov<br />
v večjih slovenskih občinah na dan 01.01.2011 (Vir: SURS, 2011) – temnejše obarvani<br />
stolpci pomenijo nadpovprečno<br />
število občanov med večjimi občinami.<br />
Slika 8: Gostota poselitve (št. občanov na km2 površine občine) v večjih slovenskih občinah (Vir: SURS, 2011) –<br />
temnejše obarvani stolpci pomenijo nadpovprečno poseljene občine glede na slovensko povprečje (tj. 101,1<br />
prebivalca / km2).<br />
Iz zgornjih podatkov vidimo, da sta najgosteje poseljeni mestni občini Ljubljana in Maribor, sledijo pa<br />
jim občine, ki so površinsko precej manjše – zato tudi manjše razlike v gostoti poselitve. Občina Idrija<br />
je na »repu« vseh večjih občin, saj ima med večjimi občinami (kot že omenjeno) najmanjše število<br />
občanov,<br />
hkrati pa je ena večjih slovenskih občin. Z izjemo občin Slovenj Gradec, Brežice, Krško,<br />
Postojna in Idrija so vse večje občine naseljene gosteje od slovenskega povprečja, tj. 101,1 prebivalca<br />
na km j. v mestih in<br />
ečjih naseljih. V teh točkah prebivalci potrebujejo učinkovit sistem JPP, v praksi pa to pomeni zgolj<br />
eno ali več postajališč medkrajevnega potniškega prometa.<br />
2 površine (SURS, 2011). Tudi slednje občine imajo večje zgostitve prebivalstva, t<br />
v<br />
Pomemben generator prometa je kraj zaposlitve. Dnevna mobilnost v Sloveniji (temelječa na podlagi<br />
Popisa iz leta 2002) je razkrila, da je motiv večine potovanj v Sloveniji prav zaposlitev.<br />
IDENTIFIKACIJA STANJA JPP IN UKREPOV TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V SLOVENSKIH OBČINAH 11
Change language