CIPRA SLOVENIJA, MEDNARODNA KOMISIJA ZA VARSTVO ALP

7. DOBRE PRAKSE TRAJNOSTNE MOBILNOSTI
7. 1. Domači primeri
Med manjšimi slovenskimi občinami, ki so sodelovale v raziskavi, gre izpostaviti občini Trzin in
Kranjsko Goro ter deloma tudi Izolo. Gre za tri povsem različne občine z različnimi lastnostmi, ki pa
svoje probleme na področju mobilnosti rešujejo s prizadevanji uvajanja trajnostnih vidikov. Zlasti za
Trzin in Kranjsko Goro velja, da se problema mobilnosti v veliki meri lotevajo celostno. S tem
namenom so izvedli ukrepe, ki zadovoljujejo več kriterijev ali pa so izvedli več ukrepov.
Trzin ima poseben položaj, saj je občina z velikim številom podjetij in delovnih mest, zato doživlja
dnevne migracije delovne sile na svoje območje, hkrati pa je tudi satelitska občina Ljubljane in mnogo
njenih prebivalcev dnevno odhaja v šolo ali na delo ter po drugih opravkih v Ljubljano oziroma
drugam. Zato se večinoma loteva reševanja prometnih problemov, ki jih povzroča dnevni pretok
migrantov. Od razvoja mreže postajališč JPP, njihovega urejanja, do zagotavljanja WI‐FI omrežij,
uvajanja sistema P+R, zagotavljanja pokritosti z JPP v nočnem času, ureditvijo infrastrukture za ne‐
motoriziran promet, uvedba novega postajališča v Trzinu in uvedba novega vlaka v konicah. Posebno
skrb kažejo tudi do pešcev, saj urejajo sprehajalne poti, prilagojene vsem skupinam uporabnikov –
staršem z vozički, gibalno oviranim osebam idr. S tega vidika se kaže, da v Trzinu razumejo
problematiko mobilnosti kot celosten problem in se ga na ta način tudi lotevajo. Gre za uvedbo
ukrepov širokega spektra za zagotavljanje večje mobilnosti brez povečevanja individualnega
motornega prometa.
Kranjska Gora je občina, ki svojo prepoznavnost gradi kot turistično središče, ki je v zadnjem
desetletju svojo ponudbo iz klasičnega zimsko športnega središča preusmerilo v celoletno ponudbo in
vse bolj tudi v trajnostni turizem. Prizadevanja za trajnostno mobilnost se kažejo preko umirjanja
prometa v alpskih dolinah Vrata in Tamar (Planica), urejanja prometa na prelazu Vršič, sodelovanja
pri pripravi študije umirjanja prometa v Julijskih Alpah in podpori pri pripravi enotnih voznih redov za
Julijske Alpe. Prav tako nudijo brezplačni javni prevoz gostom iz hotela Špik v Martuljku do Kranjske
Gore, za goste pa imajo na voljo tudi izposojo električnih koles. Prav tako je posebne promocije
deležno kolesarjenje po kolesarski progi Treh dežel (kot oblika preživljanja prostega časa).
Izola je podobno kot Kranjska Gora turistična občina, a leži ob morju, hkrati pa ima precej več
prebivalcev in precej bolj heterogeno strukturo dejavnosti kot Kranjska Gora. Za trajnostno mobilnost
skrbijo s podporo JPP, omejevanjem in umirjanjem prometa na nekaterih cestah, izposojo koles, rabo
hibridnih vozil za občinsko upravo, ureditvijo tematskih kolesarskih poti (sodelovanje vseh treh
priobalnih občin) itd. Podobno kot Trzin tudi Izolo odlikuje vsestranska skrb za postopen razvoj
trajnostne mobilnosti, ki bo nadomeščala klasične vzorce mobilnosti.
IDENTIFIKACIJA STANJA JPP IN UKREPOV TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V SLOVENSKIH OBČINAH 53