CIPRA SLOVENIJA, MEDNARODNA KOMISIJA ZA VARSTVO ALP

Seveda so za nadaljnje korake proti trajnostni mobilnosti pomembne dosedanje izkušnje. Večina
občin, ki so sodelovale v naši raziskavi, izkušenj še nima ali pa imajo projekte šele v začetni fazi.
Dobre izkušnje so omenili na občinah Starše (šolski prevozi, brezplačna proga za občane), Sevnica
(manj škodljivih izpustov iz naslova prometa), Ilirska Bistrica, Hodoš (večja dostopnost in varnost),
Žirovnica (pločnik), Izola, Semič (varnost udeležencev v prometu), Kranjska Gora (z ozaveščevalnimi
akcijami si želijo nadaljevati in verjamejo, da bodo rezultati na dolgi rok pozitivni), Trebnje, Komenda
(umiritev prometa in večja varnost), Trzin (dobre izkušnje, a počasno privajanje javnosti), Apače
(manj osebnih vozil, manj onesnaževal, manj prometnih nesreč – že mladi v občini se zavedajo tega
dejstva), Osilnica, Podvelka in Dravograd (vsakodnevna uporaba kolesa med vse več občani, zdaj
lahko kolesarijo precej bolj varno).
Slabe izkušnje z izvedenimi ukrepi so omenili zgolj v občini Bohinj.
V občini Kungota so omenili dejstvo, da je JPP v stagniranju oz. upadanju, po njihovem mnenju
manjka enovita ponudba s povezovanjem vseh vej JPP (enotna vozovnica).
Anketiranci so lahko k odgovorom o trajnostni mobilnosti dodali še kakšen komentar oz. mnenje.
V občini Rače‐Fram so k odgovorom dodali, da bodo ukrepi trajnostne mobilnosti v bližnji prihodnosti
dobili na pomenu, tega pa se danes še ne zavedamo.
Občina Sevnica je k vprašalniku dodala: »Vsak od nas bi se moral zavedati, da s svojim motornim
vozilom onesnažuje okolje sebi in našim zanamcem. Če se tega zaveda eden, ni dovolj, potrebno je k
temu motivirati širšo populacijo.«
V občini Laško si želijo več finančnih sredstev na državni ravni za projekte, usmerjene k trajnostni
mobilnosti.
Občina Šentjur zaenkrat nima potrebe po MPP, saj imajo učinkovite primestne in železniške
povezave, gradijo pa kolesarsko infrastrukturo in izvajajo dneve brez avtomobilov v okviru projekta
»Zdravo mesto«.
Z občine Komenda so se pritožili čez zahtevne (birokratske) postopke, saj so mnoge projekte prijavili
(in bili pripravljeni financirati), a so jih zavrnili (MKGP, DRSC, Zavod za varstvo kulturne dediščine
ipd.).
Da so glede mobilnosti storili premalo, se zavedajo na občini Trbovlje. Zato so letos pripravili študijo
trajnostne mobilnosti, a je za izvajanje ukrepov zmanjkalo finančnih sredstev.
Za konec lahko povzamemo komentar z občine Mislinja, ki lepo odraža stanje mnogih slovenskih
občin: »Na območju naše občine je večina zaposlenih ljudi vezana na prevoze na delo v sosednje
občine, ker je delovnih mest za zaposlitev večine prebivalstva premalo. Problem, ki ga vidimo, je v
prevozih na delo, za katere se velika večina poslužuje osebnih vozil namesto javnih avtobusnih
prevozov, kar pa je po našem mnenju posledica visokih cen za javne prevoze, ki ne‐stimulativno
vplivajo na odločanje za uporabo tovrstnih prevozov«.
IDENTIFIKACIJA STANJA JPP IN UKREPOV TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V SLOVENSKIH OBČINAH 52