odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

vropatije; pri tipu 2 to naredimo žeob diagnozi, pri tipu 1 pa pet let pozboletju in potem pri obeh tipih enkratna leto. Zaščitno občutljivostna stopalih preiščemo s sposobnostjoobčutenja dotika z 10-gramskimmonifilamentom in bolnikevprašamo za težave s stopali, kot somravljinčenje, zbadanje, odrevenelost,bolečina, podobna električnemušoku, ščemenje in prebadanje.Pregledamo jim stopala glede nanastanek morebitnih deformacij, hiperkeratoz(poroženela debelakoža), razjed in ocenimo prekrvitev.Vedno pregledamo primernost obutve.Vse bolnike poučimo o negistopal. Če je treba, jih napotimo vambulanto za diabetično stopalo.DIABETIČNO STOPALOPri diabetičnem stopalu gre zaresen, kompliciran in ne nazadnjedrag zaplet sladkorne bolezni. Dvetretjini stopalnih razjed se ob primernemzdravljenju zaceli, pri enitretjini pa je potrebna ena od oblikamputacije spodnje okončine, leprst, del stopala, golenica ali celostegnenica.Cilj zdravljenja stopalnih razjed jepreprečiti amputacije. Da to dosežemo,je nujno, da zdravstvenoosebje, bolniki in njihovi svojci dovoljzgodaj prepoznajo težavo, natopa sta potrebna pravilno zdravljenjein timski pristop, pri katerem sodelujejodiabetologi, ortopedi, angiologi,kirurgi in nevrologi.AVTONOMNA NEVROPATIJAVse sladkorne bolnike moramopresejati tudi glede na prisotnostdiabetične avtonomne nevropatije;pri tipu 2 naredimo to že ob diagnozi,pri tipu 1 pa pet let po zboletjuin potem pri obeh tipih enkratna leto. Presejalni testi zajemajovprašanja o prizadetosti avtonomnegaživčevja na srcu in preiskavetakšne morebitne prizadetosti, posnamemoEKG in izračunamo razmerjemed srčno frekvenco v vdihuin izdihu, pihanju proti uporu (manevervalsalva) in vstajanju. Če nenajdemo patologije, test ponovimoenkrat na leto, sicer bolnika napotimona nadaljnje preiskave. Bolnikevprašamo o odvajanju blata in urinain o težavah s potenco.ZDRAVLJENJEDIABETIČNE NEVROPATIJEPrvi korak je zagotovitev dobreurejenosti, stabilnosti in izogibanjenihanjem krvnega sladkorja. Sladkornimbolnikom moramo zagotoviti celostnopresnovno urejenost. Z zdravimnačinom življenja in zdravili moramodosegati skoraj normalne vrednostikrvnega sladkorja, ciljne vrednostiglikiranega hemoglobina(HbA1c), krvnega tlaka in maščob.Vsakdanja zdravila za lajšanje bolečinpri zdravljenju nevropatske bolečinepogosto niso učinkovita. Navoljo je več načinov zdravljenja. Kerbomo le z enim zdravilom le redkouspešni, je pogosto potrebna kombinacijazdravil, ki imajo različna prijemališča.Poleg zdravil imamo navoljo fizikalno zdravljenje s toploto,fizioterapijo, TENS (električni živčnispodbujevalnik), akupunkturo, psihološkemetode zdravljenja in sprostitvenevaje. Vselej ni mogoče odpravitibolečine, lahko pa joNEKAJ ZGODOVINSKIH PODATKOVO DIABETIČNI NEVROPATIJIŽe iz 19. stoletja je znano, dasladkorna bolezen povzroča okvaroživčevja. Leta 1864 je Marchal deCalvi prvi zapisal, da lahko sladkornabolezen povzroči okvaro perifernegaživčevja. Dve leti za tem jeOgle opisal sladkorne bolnike, prikaterih so motnje v živčnem sistemuposledica sladkorne bolezni.Leta 1883 je Jendrassik objavil članeko uporabnosti preiskave kitnegarefleksa za oceno nevropatije in omanevru za okrepitev te preiskavnemetode. Leto pozneje je Bouchardporočal o tem, da nekateri sladkornibolniki nimajo kolenskega refleksa.Domneval je, da je to morda posledicaokvare živcev zaradi sladkornebolezni. Ti bolniki so imeli slabo napovedza preživetje.Leta 1885 je Pavy iz Guy's Hospitalaopisal znake diabetične nevropatije.Leta 1890 je Buzzard opisal uporaboelektrofizioloških tehnik zaoceno diabetične nevropatije. Prisladkornem bolniku z obojestranskoparezo spodnjih okončin jeuvedel preiskavo živčne prevodnostiz induciranim tokom in ugotovilslabši motorični odgovor. Ponovljivein objektivne preiskave živčneprevodnosti in metode ocene občutkovv stopalih sladkornih bolnikovso se razvile leta 1950.Leta 1897 je Williamson v Manchestruopravil raziskavo in ugotovil,da 50 odstotkov sladkornih bolnikovnima kolenskih refleksov, in topovezal z resnostjo obolenja. Šestlet pozneje je opisal odsotnost ahilovihrefleksov in občutka za vibracijona stopalu pri sladkornih bolnikih.Za preiskavo prizadetosti živcevje uporabil glasbene vilice.Leta 1904 sta Pavy in Ogle povezalaavtonomno nevropatijo s sladkornoboleznijo. Opisala sta, da gre zanenormalno potenje in impotenco.Leta 1923 je bila še pred uvedbozdravljenja sladkorne bolezni z insulinomopisana večina značilnostinevropatije. Simptome so opazovalina sladkornih bolnikih tipa 2, kiso preživeli pet let, kolikor je treba,da nepopravljive okvare živčevjapostanejo klinično zaznavne.Leta 1945 je Rundles razumljivoopisal značilnosti diabetične avtonomnenevropatije: motnje v regulacijitemperature, funkcije zenicein impotenco.V drugi polovici 20. stoletja sobile prepoznane številne lastnostidiabetične avtonomne nevropatijein podani poskusi klasifikacije indefinicije različnih znakov prizadetostiživcev pri sladkornih bolnikih.olajšamo in izboljšamo nespečnostin nerazpoloženje.Za sladkorne bolnike je torej pomembno,da imajo dobro urejenopresnovo, da so vrednosti krvnegasladkorja čim stabilnejšo, ker takopreprečujemo ali ustavimo napredovanjedrugih poznejših zapletov. Pomembnoje presejanje bolnikovglede prisotnosti morebitnih poznejšihzapletov, preprečevanje njihovihposledic ter zgodnje in pravilnozdravljenje.F E B R U A R 2 0 0 9 13