odpri - Zveza društev diabetikov Slovenije

Z D R A V A P R E H R A N AKo zima še ni rekla zadnje besedeGibanje je zelo pomembno pri urejanju sladkorne bolezni. Več gibanja pomeni tudi večjo porabo energije, karpomeni, da se ob normalnih in pravilno sestavljenih obrokih hrane ne bomo redili oziroma bomo celo zgubljalitežo. Ob rednem gibanju se kakšna žlica več jedi na krožniku nikjer ne bo očitajoče pokazala. Pa poglejmoprimer jedilnika za en dan.Andreja Širca Čampa, univ. dipl. inž. živ. teh.,klinična dietetičarkaNovembra sem pisala članek o bližajočihse praznikih, kako naj se prehranjujemoin na kaj moramo biti pozorni,pa se mi zdi, da sem za računalnikomna to temo sedela komajvčeraj. Čas več ne hiti, ampak pravnoro beži. Januar se zdi, kot da smoga preskočili, in že je februar, mesec,ko zima in sneg še nista rekla zadnjebesede, a jo čedalje toplejši sončnižarki vztrajno podijo iz naše dežele.Ko bo zunaj čedalje topleje, ne boveč izgovora, da se ne bi odpravili nasprehod. Počasi lahko začnemo stekom ali nordijsko hojo. Predlagam,da se pri lokalnih društvih pozanimate,kje organizirajo kakšen tečaj nordijskehoje. Verjemite, to je enkratnahoja za vse, mlade in manj mlade.Ne potrebujete veliko opreme, le palicein dobre športne copate. No, tudirokavice in kapa v teh nekoliko hladnejšihdneh ne bosta odveč.VEČ GIBANJAPOMENI VEČ ZDRAVJAGibanje je namreč pol poti na potik urejeni sladkorni bolezni. Zaradi gibanjapotrebuje naše telo več energije,celice potrebujejo več glukoze inmanj insulina je potrebnega, da glukozospravimo v celico. Če posedamodoma na kavču in gledamo športnein druge oddaje, bodo naše celicepotrebovale malo glukoze in botreba veliko insulina za transport glukozev celico.Nič zato, če več rednih sprehodovni ena od vaših novoletnih obljub, ševedno to lahko postane zdaj. Videliboste. Med hojo boste našli tudi časzase, morda razmislili, kako odpravitikakšen problem doma ali v službiin sčasoma ne boste mogli brez hoje,ker vam dobro dene in je koristna zavaše zdravje. Morda se vam bo celozdelo, da ste postali kar nekako odvisniod hoje. Te odvisnosti vam pravnoben zdravnik ne bo očital. Na velikonegodovanja in slabe volje prizdravniku ali sestri v diabetološkiambulanti pa boste prav gotovo naleteli,če boste posedali doma in tarnali,da vaš krvni sladkor niha kot zvonv vaški cerkvi, vi pa niste ničesar naredilizase.Več gibanja pomeni tudi večje veseljeza mizo. Ob rednem gibanju sekakšna žlica več jedi na krožniku nikjerne bo očitajoče pokazala. Priznam,počasi že meni zmanjkuje idej,kaj dati v lonec, da ne bodo spet rižota,pa krompir, zelje ali jota, ričet... Pa sestavimo celodnevni jedilnik.Za zajtrk tokrat predlagam sveže stisnjensok ene grenivke, limone inpomaranče. Pirin kruh s skutnim namazomiz bučnih semen, žlice bučnegaolja in rezinami mesnate oranžnepaprike. Zajtrk, poln vitamina C.Za malico sendvič. Ta je lahkozdrav obrok, če ga znamo sestaviti sprimerno izbiro živil. Za »zdrav sendvič«potrebujemo polnozrnato štručko,ki jo tanko namažemo z nehidrogeniranimrastlinskim namazom,bogatim z omega 3 maščobami, nanjpoložimo list sveže oprane solate, rezinoali dve svežega paradižnika,sveže kumare in popečene mini hrenovke,tiste z manj soli in več prehranskihvlaknin. Takšen sendvič imapribližno 300 kcal, kar je idealna količinaenergije za lažjo malico.In že smo pri kosilu, za kateregapredlagam »zeleno z zelenim«. Polnovrednetestenine z zeleno omakoin skledo motovilca s trdo kuhanimjajcem.DESET ZLATIH PRAVIL PREHRANJEVANJAPonovimo deset zlatih pravil prehranjevanja, ki jih je treba upoštevati vse leto.1. Na krožniku naj bo več zelenjave. Se še spomnite: zelenjave naj bo vsajza polovico krožnika.2. S sadjem ne bomo pretiravali. En primerno zrel sadež ob obroku je večkot dovolj. Sveže sadje je polno topnih prehranskih vlaknin in zato pomagapri uravnavanju holesterola, saj topne prehranske vlaknine nasevežejo sproščeni holesterol iz jeter. Tako holesterol zapusti naše telo inse ne vrne več v jetra in v krvni obrok. Vendar pazite, prezrelo sadje jekoncentrat sladkorja, zato se izogibajte grozdja in banan.3. Na krožniku bomo zmanjšali količino škrobnih živil, še posebno kruhain krompirja. Škrobna živila na krožniku naj bodo bogata s prehranskimivlakninami in naj imajo nizek glikemični indeks, kot so na primer polnovrednetestenine, kaše, neoluščen riž ...4. Dvakrat na teden bomo jedli mastne morske ribe, kot so na primerskuše, tuna, losos, sardelice, ker so bogate z večkrat nenasičenimimaščobnimi kislinami, ki varujejo naše srce in ožilje in znižujejo ravenslabega holesterola, dva do trikrat na teden pa meso, ki bo pusto in raznoliko.Lahko si privoščimo kunčje, meso žrebička, govedino, svinjinoali perutnino.5. Jedli bomo manj mastne mlečen izdelke, s čim manj dodatki. Navadni jogurts svežim sadjem ali žličko marmelade je neprimerno boljši od sadnegajogurta z veliko dodanega škroba.6. Ne smemo pozabiti na oreščke, vendar z njimi ne bomo pretiravali. Dovoljso štiri orehova jedrca ali osem mandljev z jogurtom in sadjem zamalico.7. Uporabljali bomo kakovostno rastlinska olja vedno v kombinaciji, insicer oljčno, repično, sončnično, sojino ali laneno ...8. Čim manj bomo jedli industrijsko pripravljene hrane, ker vsebuje prevelikekoličine soli, konzervansov, ojačevalcev arome in drugih dodatkov.9. Hrano bomo načrtno začeli manj soliti, pri mizi pa je dodatno ne bomodosoljevali.10. Redno bomo uživali dovolj tekočine: voda iz vodovoda je zakon!F E B R U A R 2 0 0 929