Revija ISIS - April 2013 - Zdravniška zbornica Slovenije

Zdravniki v prostem časupojavi luna in krasi večer kot ljubka spletična, ki se v naglicilišpa, zaskrbljena, ali bomo prepoznali njeno lepoto. Pozdravljajojo nebo, zemlja, vsa narava!!!Vse ptice prenehajo s svojim otožnim tarnanjem. Sedaj se vmorju pojavi srebrni odsev mesečine ter mehko prebudi našeduše in zaklenjena srca. Večer je. Rožnati prosojni oblaki počasidrsijo čez obzorje, sanjavo in čudovito.«Žametno mehak Sanjin sopran in njena izjemna interpretativnamoč, ki poslušalca prevzame, da ji z vso bitjo sledi, so zbranepopolnoma očarali. Sanja je izjemno nadarjena, ob tem papripravljena delati, kar ob dobrem učitelju zagotavlja uspehe.Naj ji bo glasba prijazno zatočišče ob težjih stvareh, ki jih prinašazdravniški poklic.Prireditev je vodila predsednica KUD-a prof. dr. Zvonka ZupaničSlavec.Foto: Tea ŠulekE-naslov: Ksenija.slavec@gmail.comLjubljanska bolnišnica skozi časStrokovna razstava ob 225-letnici bolnišnice in35-letnici nove stavbe Kliničnega centraRazstava prikazuje prelomne trenutke, od ustanovitveprve civilne bolnišnice na Kranjskem leta 1786, do njenegaporušenja v velikem ljubljanskem potresu leta 1895, paselitve na Zaloško cesto in dolgega ter zaradi dveh svetovnihvojn turbulentnega razvoja. Širjenje Ljubljane je skozi prvobolnišnično stoletje prineslo tudi njeno rast, širjenje oddelkov,ob tem pa tudi napredovanje strokovnega znanja in znjim vse uspešnejše spoprijemanje z boleznijo. Selitev v novobolnišnico paviljonskega tipa na Zaloški cesti jeseni 1895je izjemno zvišala kakovost zdravljenja bolnikov, kakor tudidelovanja zdravstvenega osebja. Ob tem je leta 1881 zraslaše nova stavba umobolnice na Studencu, ki je razbremenilasplošno bolnišnico. Nadaljnji dve desetletji je bolnišnica obZaloški cesti delovala še pod monarhičnim režimom, po 1.svetovni vojni pa je prešla pod jugoslovansko oz. pokrajinskooblast. Povojno pomanjkanje na podeželju je v industrijskoLjubljano zvabilo množico priseljencev, z njimi pa se je tamvečala socialna beda in je naraščalo število bolnikov, obolelihpredvsem za socialnimi boleznimi.Huda prezasedenost bolnišnice, ki se ni širila, in novonastalamedicinska fakulteta (leta 1919) sta zaznamovali čas medobema svetovnima vojnama, ko je maloštevilno zdravstvenoosebje služilo bolnim po svojih najboljših močeh. Kljub temupa se je medicina razvijala in v Ljubljani so ji sledili, kolikor soto dovoljevale predvsem materialne, a tudi kadrovske možnosti.2. svetovna vojna je stanje še poslabšala, vojska je vselilaprecej bolnišničnih objektov, osebje pa je ilegalno zdravilotudi partizane. Petdeseta in šestdeseta leta so zaznamovalapostopne zmage nad nekaterimi boleznimi, saj so antibiotikidramatično zmanjšali umrljivost, predvsem pa so antituberkulotikis streptomicinom na čelu postopoma premagalituberkulozo, ki je vodila po obolevnosti in umrljivosti dobropolovico 20. stoletja. Leta gospodarske rasti so postopomaprinašala več blaginje tudi v zdravstvo. Sredi šestdesetih letso položili temeljni kamen dolgo pričakovani novi stavbiKliničnih bolnišnic, ki je bila uradno odprta leta 1975. 1000dodatnih bolniških postelj je dalo poleta strokovnemu razvoju,zaposlovanju zdravstvenega osebja, razvoju Medicinskefakultete in na vsakem koraku je zdravstvo beležilo vse boljšezdravstvene kazalce. Kopica podrobnosti, temeljnih strokovnihkorakov, prelomnih tehnoloških dosežkov, vzgajanje vsebolje izobraženega medicinskega osebja, vodilnih zdravnikov,pedagogov in raziskovalcev so pripeljali do današnje visokorazvite medicine.Vse to in še veliko več prinaša razstava 225 let ljubljanskebolnišnice, ki je tandem z razstavo ob 35-letnici nove zgradbeUniverzitetnega kliničnega centra v Ljubljani (UKCL), razstavljenapa je v osrednji avli UKCL in bo na ogled do maja2013.Pri pripravi razstave so združile moči avtorice: Senta Jaunig,prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec in Sabina Vrhnjak (na priloženifotografiji) ter oblikovalec UKCL Ivan Mori.E-naslov: zvonka.slavec@gmail.com102 Revija ISIS - April 2013