Revija ISIS - April 2013 - Zdravniška zbornica Slovenije

MedicinaTestiranje nosečnic na HIVJanez Tomažič, Irena Klavs, Mario PoljakV 30 letih se je s HIV okužilo več kot 70 milijonov oseb,umrla jih je več kot polovica, trenutno je okrog 34 milijonovbolnikov. Do sedaj sta predvidoma ozdravljeni le dve osebi,okuženi s HIV: t.i. »berlinski bolnik« in letos »deklica izMisisipija«, ki so jo začeli zdraviti 30 ur po porodu, dokazaliokužbo s HIV, nadaljevali zdravljenje 18 mesecev, po ukinitvizdravljenja pa je sedaj že skoraj 10 mesecev brez virusa.Čudovita zgodba, ki pa še ni zaključena, »vsi zadržujemodih«, da se virus ne povrne. Vsako leto se v svetu rodi večkot 500.000 s HIV okuženih novorojencev. Ob pravočasnidiagnozi okužbe s HIV pri okuženih nosečnicah bi lahkopreprečili več kot 98 odstotkov tovrstnih okužb.Kako je v Sloveniji? Pri nas nosečnic ne presejamo na okužbo sHIV in smo glede tega ena zelo redkih izjem v razvitem svetu.Med 450 znanimi okuženimi osebami imamo 10 odstotkovbolnic. V zadnjih osmih letih se v Sloveniji ni rodil HIVpozitivni novorojenec. Vsako leto imamo eno do dve porodnici,okuženi s HIV, ki ju na Kliniki za infekcijske bolezni invročinska stanja UKCL ustrezno prenatalno zdravimo (kombinacijaprotiretrovirusnih zdravil) in na ta način dopuščamomanj kot 2 odstotka možnosti za vertikalni prenos. Na Inštitutuza varovanje zdravja RS vsako drugo leto koordiniramo zbiranjeveč tisoč vzorcev serumov nosečnic, ki so presejalno testiranena sifilis, po vsej Sloveniji. Zbrane vzorce nevezano anonimnotestiramo na HIV na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijoMF UL. Tako vsako drugo leto testiramo približno tretjinonosečnic, med katerimi smo do leta 2009 našli po največ eno, kije bila okužena s HIV. V letu 2011 pa smo med 7.231 nevezanoanonimno testiranimi nosečnicami prvič našli dve okuženi sHIV. Do sedaj organiziranega presejanja nosečnic na HIV prinas nismo izvajali iz dveh razlogov: relativno nizka prevalencaokužbe med nosečnicami in problemi, ki se pojavijo zaradilažno reaktivnih rezultatov testiranja na HIV, kadar se testiranjeizvaja v skupini z zelo nizkim deležem okuženih (pričakovanasta 1 do 2 lažno reaktivna rezultata presejalnega testa na tisočtestiranih nosečnic).Kaj predlagamo? Predlagamo, da se ginekologi z vsako nosečnicopogovorijo o možnih načinih okužbe s HIV in vsaki nosečniciponudijo testiranja na HIV! Pri predlaganju testiranjabi morali biti posebno »vztrajni« pri nosečnicah, pri katerih sepo pogovoru ugotovi, da je tveganje za okužbo večje: npr. čeprihajajo iz ali so imele nezaščitene spolne odnose v deželah zvisoko prevalenco okužbe (npr. države bivše Sovjetske zveze,Tajska, Indija, podsaharska Afrika itd.) ali imajo partnerja iztake države.Na možnost okužbe je treba pomisliti tudi v obdobju poroda(porodničarji!), ker, kot kaže, je tudi v kratkem obdobju poporodu mogoče še čas za ozdravitev novorojenca(-ke). Sevedamoramo biti previdni, da ne bi sklepali in predvidevali preveč,na temelju enega samega primera.Prihaja čas, ko moramo ponovno pretehtati o odločitvi gledetestiranja nosečnic na HIV.E-naslov: janez.tomazic@kclj.siUmrljivost in hospitalizacije zaradialkoholu neposredno pripisljivih vzrokovv Sloveniji v obdobju od 2000 do 2010Mercedes Lovrečič, Barbara LovrečičV Sloveniji je v obdobju od leta 2000 do 2010 opazen trendnaraščanja umrljvosti zaradi alkoholu neposredno pripisljivihvzrokov (umrljivost od leta 2006 naprej izrazito narašča,pri čemer ima pomemben vpliv natančnejše kodiranjeosnovnih vzrokov smrti) in trend padanja hospitalizacijzaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov, vendar sohospitalizirani zdravstveno bolj prizadeti. Med umrlimi inhospitaliziranimi zaradi alkoholu neposredno pripisljivihvzrokov prevladujejo moški, stari manj kot 65 let (dve tretjiniumrlih je starih manj kot 65 let, pri hospitalizacijah prevladujestarostni razred 45–49 let oziroma 50–54 let). Medvzroki (diagnozami) za smrt in hospitalizacije zaradi alkoholuneposredno pripisljivih vzrokov prevladujeta alkoholnabolezen jeter (na prvem mestu pri umrljivosti) ter duševne invedenjske motnje zaradi uživanja alkohola (na prvem mestupri hospitalizacijah), oba vzroka skupaj predstavljata skorajvse primere. Alkohol tudi v Sloveniji prispeva k neenakostimv zdravju: razlike so med spoloma, med slovenskimi regijamiin med različnimi socialno-ekonomskimi sloji prebivalstva;bolj prizadeti so moški, prebivalci vzhodne kohezijske regijein prebivalci spodnjeposavske regije.60 Revija ISIS - April 2013