Revija ISIS - April 2013 - Zdravniška zbornica Slovenije

Zgornja Avstrija:Krajše čakalne dobepri oftalmologihS paketom ukrepov Zgornjeavstrijskezdravniške zbornice in pokrajinskezavarovalnice (Gebietskrankenkasse)zgornjeavstrijskim pacientom ne botreba več čakati pol leta ali dlje zapregled pri oftalmologu. Termin zarutinski pregled naj bi bil mogoč žečez tri mesece. V medicinsko nujnih primerihnaj bi bil pregled mogoč že prej,akutni pacient pa obravnavan še isti dan.Za termine za nadaljnje preglede najbi se (pacient in zdravnik) dogovorilakar v ordinaciji. Zato naj bi se povečaloštevilo specialistov za oftalmologijo inoptometrijo; že obstoječe ordinacije najbi se preoblikovale kot skupinske prakse(Gruppenpraxen). Nadaljnji ukrepi naj bibili še boljše izobraževanje ter spodbudaza daljše ordinacijske čase.Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 3,10. februar 2013Prevod in priredba: Marjan KordašE-naslov: marjan.kordas@mf.uni-lj.siSmernice zaznanstveno praksoKako se raziskuje korektnoZaradi naraščajočega števila plagiatovse je Medicinska univerza odzvala inobnovila smernice za dobro znanstvenoprakso. Strokovnjaki menijo, da so glavnivzroki za plagiatorstvo in prirejanjepodatkov velik pritisk, preobremenitevocenjevalcev ter težnja pridobiti stranskasredstva (Drittmittel).Tako se pojavljajo v javnosti znana imenaoseb. Npr. gre za raziskavo na Urološkemoddelku Univerze v Innsbrucku,kjer so matične celice uporabili zazdravljenje urinske inkontinence. »Something,it seems, is rotten in the stateof Austria,« je komentiral znamenitičasopis Nature že leta 2008.Medicinska univerza na Dunaju seje odzvala in predelala iz leta 2001izvirajoče smernice za dobro znanstvenoprakso. Opredeljeno je izmišljevanjepodatkov (»fabrication«), ponarejanje inmanipulacija (»falsification«) ter krajaintelektualne lastnine (»plagiarismus«).Seveda je jasno, da ponarejanje podatkovv medicini lahko hudo prizadenepaciente. Razlogi za naraščajoče številonapačnega odnosa do raziskovanja soštevilni, med njimi tudi vse večji pritiskza objavljanje, npr. znano je geslo »publishor perish«.Tudi Medicinski univerzi Gradec inInnsbruck sta članici Agencije za znanstvenocelovitost (Agentur für wissenschaftlicheIntegrität).Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 3,10. februar 2013Prevod in priredba: Marjan KordašE-naslov: marjan.kordas@mf.uni-lj.siZgovorni podatkiStopnja debelosti sodi med pomembnekazalnike učinkovitosti zdravstvenevzgoje in preventive, hkrati pa nakazujetudi višino stroškov za zdravstvenovarstvo prebivalstva za srednjeročno indolgoročno obdobje.Najnižjo stopnjo debelosti v visokorazvitem svetu beležijo v deželi večnegasmehljaja – Japonska se ponaša z minimalno,manj kot 4-odstotno stopnjodebelosti (ITM višji od 30), prednjačijopa ZDA, kjer stopnja debelosti medodraslo populaciji danes znaša že zaskrbljujočih35,7 odstotka, med otrokiin mladostniki do 19. leta pa 16,9odstotka. Do leta 2030 naj bi se obsedanjih trendih stopnja debelosti medodraslimi povečala na 42 odstotkov, karbi stroške za zdravstvo povečalo za 550milijard ameriških dolarjev. StrokovnjakiTrust for America‘s Health andthe Robert Wood Johnson Foundationpa napovedujejo, da bo leta 2030 predebelihže polovica odraslih prebivalcevin tretjina mladih na novi celini. Samozaradi debelosti se stroški za zdravstvenovarstvo v ZDA vsako leto povečajoza 66 milijard dolarjev.Po podatkih uradne statistike Eurostatv EU povprečna stopnja debelosti vdržavah članicah znaša med 7,6 in24,7 odstotka. Med države z najnižjostopnjo debelosti v EU se uvrščajoRomunija – 7,8 odstotka, Italija – 10,3odstotka, Bolgarija – 11,4 odstotka inFrancija – 12,2 odstotka. Med »najdebelejše«države članice EU pa sodijoZdruženo kraljestvo – 23,0 odstotkov,Malta – 22,9 odstotka, Madžarska –21,4 odstotka, Latvija – 20,9 odstotka,Estonija 20,5 odstotka in Češka 18,4odstotka.Viri: American Journal of PreventiveMedicine, Centre for Disease Controland Prevention Report, EuropeanHealth Interview Survey, EurostatNina MaziE-naslov: isisnima@yahoo.comIz evropeRevija ISIS - April 201323