Revija ISIS - April 2013 - Zdravniška zbornica Slovenije

iz zgodovine medicineDopolnitev člankaRazvoj dentalne medicine v svetu inna Stomatološki kliniki v LjubljaniKratek pregled do leta 1975Zvonka Zupanič SlavecRazvoj otroškega inpreventivnega zobozdravstvamed leti 1945 in 1975Otroško zobozdravstvo se je v Sloveniji začelo razvijati po Štamparjevemkonceptu javnega zdravstva med dvema svetovnimavojnama. Prvi zobni ambulanti sta se razvili v šolskih dispanzerjihv Ljubljani in Celju leta 1927. Nato so nastajale nove ambulantetudi po drugih slovenskih mestih. Leta 1945 se je razvoj otroškegazobozdravstva nadaljeval teoretično in praktično v okviru novonastaleStomatološke klinike in Medicinske fakultete v Ljubljani.Vsebino je obravnaval predmet stomatologija, nadaljnji razvojklinike in stomatološkega študija pa sta spodbujala tudi prvadolgoletna predstojnika klinike, prof. dr. Jože Rant in za njim prof.dr. Čedomir Ravnik.Po združenju novonastale Stomatološke fakultete z Medicinskovisoko šolo leta 1949 se je otroško in preventivno zobozdravstvorazvijalo skupaj z ortodontijo na Katedri za ortodontijo inpedontologijo. Leta 1950 pa je nastala Katedra za otroško inpreventivno zobozdravstvo, kasneje se je preimenovala v KatedroProf. dr. Valter Krušič, prvi predstojnik Katedre za pedontologijo(1950–1976).44 Revija ISIS - April 2013za pedontologijo, katere prvi predstojnik je leta 1950 postal prof. dr.Valter Krušič in je na tem mestu ostal do leta 1976. Predstojnik jepostavil strokovne temelje otroškemu in mladinskemu zobozdravstvu,vplival na doktrino pedontološkega dela in preventivnegazobozdravstva v slovenskem prostoru. S sodelavci, prof. dr. MitjemBartenjevom in drugimi, je sooblikoval podiplomsko izobraževanjezobozdravnikov, s čimer so zagotovili sistematično in nepretrganopreventivno delo otroškega in mladinskega zobozdravstva.Prof. Krušič se je ukvarjal predvsem s kariologijo, vpeljal pa jetudi doktrino lokalne hemostaze pri hematoloških bolnikih populjenju zob. Sicer pa so se med zgodnjimi raziskovalnimi področjipedontologije pojavljale teme: epidemiologija zobnega kariesa,patofiziologija sline v povezavi s kariesom, vpliv aplikacije fluoridovna zmanjšanje kariesa, anomalije zob, citodiagnostika, genetika inpreventiva kariesa pri otrocih in mladostnikih. Sodobnejši čas pa jeprinesel nove teme.Katedra za otroško in preventivno zobozdravstvo je sooblikovalaprogram specializacij otroškega in preventivnega zobozdravstva, kise je začel odvijati leta 1973. Prof. Krušič je za sabo zapustil tudibogato učno dediščino, saj je napisal knjigi Otroško in preventivnozobozdravstvo (1964) in Učbenik otroškega in preventivnegazobozdravstva – Preventivna in socialna medicina (1965). Njegovinasledniki, prof. dr. Mitja Bartenjev, za njim pa doc. dr. NarcisaKošir s sodelavci, so zastavljeno delo pionirja otroškega in preventivnegazobozdravstva prof. Krušiča skrbno nadaljevali in vplivalina vse boljše zdravje zob slovenskih otrok v 2. polovici 20. stoletja.Najvišje priznanje za resnično izstopajoče preventivno delo vpedontologiji so slovenski otroški zobozdravniki (okoli 300jih je) prejeli leta 1997 na mednarodnem kongresu v BuenosAiresu, kjer je slovenska zobozdravstvena preventiva prejelaprvo nagrado.Avtorica se opravičuje za izpadel zapis o razvoju pedontologije vpregledu razvoja stomatološke stroke v marčni številki revije Isis.Literatura:1. Bartenjev M. Otroško preventivno zobozdravstvo. V: EnciklopedijaSlovenije, zvezek 8. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994: 209.2. Košir N. Katedra za otroško in preventivno zobozdravstvo. V: RibaričS (ur.). 90 let Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana:Medicinska fakulteta, 2009: 237-41.3. Bartenjev D, Košir N, Pavlič A. Prof. dr. Valter Krušič, prvi predstojnikKatedre za pedontologijo oz. Katedre za otroško in preventivno zobozdravstvo.Zobozdrav Vestni 2010; 65; 3: 73–74.E-naslov: zvonka.slavec@gmail.com