Revija ISIS - April 2013 - Zdravniška zbornica Slovenije

Poročilo s 17. mednarodnegaArgoSpine simpozijahrbtenične kirurgijeSamo K. FokterV fascinantnem okolju Maison des Arts et Métiers v pariškem9. okrožju je 31. januarja in 1. februarja 2013 potekal tokrat že17. mednarodni simpozij Združenja evropskih raziskovalnihskupin za hrbtenično osteosintezo (Association of EuropeanResearch Groups for Spinal Osteosynthesis – ArgoSpine, www.argospine.org), ki združuje ortopede, nevrokirurge in znanstvenike,ki se ukvarjajo s hrbtenično kirurgijo. Letošnjegasimpozija z delovnim naslovom »Biomateriali, kirurški vsadkiin preiskovalne metode: dodatni ključni elementi uspeha?«, kisem mu imel čast predsedovati, se je udeležilo 270 udeležencev zvseh koncev sveta.Srečanje je tradicionalno organizirano kot prenos znanja inizkušenj vabljenih predavateljev na klinične zdravnike in poteka vobliki tematskih simpozijev, okroglih miz, klasičnih predavanj indelavnic, udeleženci pa lahko aktivno sodelujejo z glasovanjem ozanje najboljših rešitvah, ustnimi predstavitvami izbranih primerovin posterji. Veliko časa je namenjenega razpravam, ki sledijo vsakemusklopu in jih moderirajo vodilni strokovnjaki s posameznegapodročja hrbtenične kirurgije. Poudarek je na z dokazi podprtimedicini, industrija je odmaknjena na minimalističen razstavniprostor, kjer je vsakemu razstavljavcu na voljo le ena standardnamiza.Po pozdravnem nagovoru prof. dr. Christiana Mazela, predsednikaArgoSpine, smo v prvem simpoziju obravnavali dinamično stabilizacijovratne hrbtenice. Medtem ko so se diskalne endoprotezev tem segmentu široko uveljavile, posebne prednosti dinamičnihplošč za zatrditev bolezensko prizadetih vertebrodinamičnih segmentov(VDS) avtorji niso našli.V naslednjem simpoziju smo obravnavali dinamično stabilizacijoledvene hrbtenice. Osnovna ideja v smislu ohranitve gibljivostiob sočasnem preprečevanju prekomernih (in s tem bolečih) gibovprizadetega VDS ter preprečevanju preobremenitve sosednjihVDS (in s tem pospešenega razvoja bolezni sosednjega segmenta)je francoska. Uporabno vrednost metode pri starejših bolnikih sstabilno spondilolistezo je predstavil asist. Matjaž Voršič iz UKCMaribor, francoski avtorji pa so poročali o solidnih kliničnihrezultatih v primeru zdravljenja bolnikov, starejših od 80 let, in vprimeru hibridnih konstrukcij, pri katerih VDS neposredno nadzatrjenim enim ali več VDS preventivno dinamično stabiliziramo(t.i. topping-off sistemi), s čimer naj bi preprečili bolezen sosednjegasegmenta. V okrogli mizi, ki je sledila, žal tudi francoski avtorji vzelo kakovostni radiološki študiji niso mogli potrditi pričakovanegaugodnega učinka dinamične stabilizacije, zato se je večina udeležencevpri glasovanju strinjala s podpisanim, ki je v preglednemMedicinaprispevku ocenil, da dinamična stabilizacija ledvene hrbtenice stehničnimi rešitvami, ki jih trenutno poznamo, nima nobene prednostipred klasično togo zatrditvijo bolezensko prizadetih VDS.V tretjem in četrtem simpoziju smo obravnavali vnetne boleznihrbtenice. Kirurško zdravljenje spondilodiscitisov, ki ne reagirajona antibiotično terapijo, je predstavil prof. dr. Rok Vengust zOrtopedske klinike v Ljubljani. Med antibiotiki za preprečitevvnetja zaradi kirurškega zdravljenja hrbtenice in vstavitve osteosintetskegamateriala so infektologi še vedno priporočali cefazolinv odmerku 2 g pol ure pred posegom, drugi odmerek 2 g pa moraslediti 4 ure po prvem.Med ustnimi predstavitvami v popoldanskem delu prvega dnevasrečanja velja posebej omeniti odlično predavanje asist. dr. GregorjaRečnika iz UKC Maribor o prednostih minimalno invazivnetransforaminalne medvretenčne zatrditve (mini-TLIF). Nekaterikazalci zdravljenja, kot so poškodba mišičja, izguba krvi in trajanjehospitalizacije pri tako zdravljenih bolnikih, so bili ugodnejši kotpri bolnikih, zdravljenih s klasično odprto metodo. Tudi celotnipeti simpozij je bil posvečen minimalno invazivni hrbteničnikirurgiji. Svoje bogate izkušnje pri zatrditvah segmenta L5-S1z metodo aksialne medvretenčne zatrditve (AxiaLIF), pri kateriposeben vijak uvedemo skozi zelo majhen parakokcigealni pristop,je predstavil nizozemski nevrokirurg Dick Zeilstra. Problem ostajamanjši odstotek kostne fuzije navedenega VDS, saj je pri tej metodimožnost natančne in popolne odstranitve diskalnega tkiva omejena.Drugi avtorji so poročali o prvih izkušnjah z nadomeščanjemizrabljenih fasetnih sklepov in inovativnih kirurških pristopih dodiskalnega tkiva, med katerimi se v zadnjem času uveljavlja zlastiNevrokirurg dr. Denis L. Kaech (Chur, Švica), gospa VeronikaStabej, veleposlanica RS v Parizu, in doc. dr. Samo K.Fokter med predsedniškim koktajlom (foto: Gilles Martin).Revija ISIS - April 201367