Revija ISIS - April 2013 - Zdravniška zbornica Slovenije

MedicinaUvodUživanje alkohola lahko povzroča zasvojenost in več kot 60različnih bolezni ter poškodbe, je eden glavnih preprečljivihdejavnikov tveganja za kronične bolezni, poškodbe in nasilje terv svetu predstavlja tretji najpomembnejši dejavnik tveganja zaobolevnost in manjzmožnost ter osmi za umrljivost (1, 2). Deležalkoholu pripisljivih smrti in izgubljenih zdravih let življenjaje največji v Evropski regiji SZO, ki ima tudi največjo poraboalkohola na prebivalca na svetu (3). Primerljivi podatki Slovenijouvrščajo v vrh držav članic EU tako po porabi alkohola(registrirani in neregistrirani) kot tudi po posledicah tveganegain škodljivega pitja alkohola. Nad povprečje držav članic EU seuvrščajo vse slovenske regije, saj se po podatkih SZO Slovenijapo skupni porabi alkohola na prebivalca uvršča na peto mestomed državami članicami EU10 (4). Nad povprečjem državčlanic EU je Slovenija tudi po starostno standardizirani stopnjiumrljivosti zaradi izbranih, alkoholu pripisljivih vzrokov (5).Po umrljivosti in po številu izgubljenih zdravih let življenja na100.000 prebivalcev zaradi ciroze jeter (v veliki meri posledicapitja alkohola) se Slovenija uvršča na tretje mesto (6); umrljivostzaradi kronične bolezni jeter in jetrne ciroze je v Sloveniji in vvseh slovenskih regijah višja od povprečja držav članic EU (7).Globalno smo v letu 2004 alkoholu pripisali 3,8 odstotka vsehsmrti in 4,6 odstotka vseh izgubljenih zdravih let življenja zaradiprezgodnje smrti in zmanjšane telesne zmožnosti (3), medtem koje leta 2002 v Sloveniji alkohol predstavljal vzrok za 6,5 odstotkavseh smrti in za 11,4 odstotka vseh izgubljenih zdravih letživljenja, izgubili smo približno 32.200 zdravih let življenja (7).V Sloveniji zdravstvene posledice uživanja alkohola lahkospremljamo predvsem z uradnimi statističnimi zbirkami podatkov,ki jih upravlja Inštitut za varovanje zdravja RS: »Zdravniškaporočila o umrlih osebah« (Baza umrlih) in »Evidencabolezni, poškodb in zastrupitev, ki zahtevajo zdravljenje v bolnišnici«(BOLOB), kjer so zajeti vsi umrli prebivalci Slovenijeoziroma prebivalci, hospitalizirani v eni od slovenskih bolnišnicv opazovanem obdobju. Z namenom analize alkoholu neposrednopripisljivih vzrokov smo združili diagnoze Desete revizijeMednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenihproblemov za statistične namene (MKB-10), ki so neposredno(stoodstotno) pripisljivi alkoholu (8):• F10.0–F10.9 duševne in vedenjske motnje zaradi uživanjaalkohola,• G31.2 degeneracija živčevja zaradi alkohola,• G62.1 alkoholna polinevropatija,• G72.1 alkoholna miopatija,• I42.6 alkoholna kardiomiopatija,• K29.2 alkoholni gastritis,• K70.0–K70.9 alkoholna bolezen jeter,• K86.0 kronični alkoholni pankreatitis,• O35.4 oskrba matere zaradi poškodbe plodu zaradi alkohola,• P04.3 plod in novorojenček, prizadet zaradi materinegauživanja alkohola,• Q86.0 fetalni alkoholni sindrom,• R78.0 prisotnost alkohola v krvi,• toksični učinki alkohola (T51.0, T51.1, T51.9),• izpostavljenost alkoholu in zastrupitev z njim (X45, X65,Y15).Trend naraščanja umrljvosti zaradialkoholu neposredno pripisljivihvzrokov v Sloveniji vobdobju od 2000 do 2010V Sloveniji je zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov vletih od 2000 do 2010 na leto v povprečju umrlo 650 oseb (32,2oseb na 100.000 prebivalcev), v obdobju najvišje umrljivosti(2008–2010) pa v povprečju 849 oseb na leto (41,3 oseb na100.000 prebivalcev) (slika 1).Med umrlimi zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokovv letih od 2000 do 2010 so prevladovali moški (razmerje moški: ženske je bilo vseskozi okrog 3 : 1) (slika 2), približno 2/3 jihje umrlo pred svojim 65. letom starosti, kot najpogostejši vzroksmrti je izstopala alkoholna bolezen jeter, sledile so smrti zaradiduševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola, obanajpogostejša vzroka smrti skupaj pa sta predstavljala skorajvse smrti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov vSloveniji (slika 1).Stopnja umrljivosti (tako groba kot standardizirana) zaradi alkoholuneposredno pripisljivih vzrokov v zadnjih desetih letih kažetrend naraščanja, ki je predvsem izrazit od leta 2005 do 2010.Trend umrljivosti zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokovje zelo podoben trendu umrljivosti zaradi alkoholne bolezni jeter,k slednji pa je največ prispevala (okoli 90 odstotkov) alkoholnaciroza jeter, zato je tudi desetletni trend umrljivosti zaradi tehdveh diagnoz zelo podoben. Stopnja umrljivosti zaradi drugeganajpogostejšega alkoholu neposredno pripisljivega vzroka smrti –duševnih in vedenjskih motenj zaradi pitja alkohola, pa v zadnjihdesetih letih ni kazala značilnega trenda (slika 1).Trend padanja primerov hospitalizacijzaradi alkoholu neposrednopripisljivih vzrokovv obdobju od 2000 do 2010V letih od 2000 do 2010 je bilo v Sloveniji na leto v povprečju3.876 hospitalizacij zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokovoziroma 192,6 na 100.000 prebivalcev. Moški so bili pogostejehospitalizirani (razmerje moški : ženske je bilo okrog 3 : 1).Najpogostejši vzrok, ki je v opazovanem obdobju predstavljal okrogdve tretjini primerov hospitalizacij zaradi alkoholu neposrednoRevija ISIS - April 201361