Revija ISIS - April 2013 - Zdravniška zbornica Slovenije

30 let kirurgije jeter, trebušneslinavke in žolčnega sistema(HPB) v SlovenijiEldar M. GadžijevUvodOb vse večjem specializiranju posameznih področij kirurgijeso se pred približno 40 leti kirurgi, ki so se ukvarjali s kirurgijojeter, pa tudi žolčnih vodov in trebušne slinavke (HPB-kirurgija),začeli združevati. Anatomska in fiziološka povezava trehsistemov, zahtevnost operativnih posegov in tudi nove diagnostičnemožnosti ter obetavne operacijske tehnologije so vplivalina potrebo po združevanju kirurgov na tem področju. Rezultatioperacij prav na tem področju usposobljenih kirurgov so bilibistveno boljši, kot če so enake posege opravljali sicer širokousmerjeni splošni kirurgi ali tudi abdominalni, drugod tudivisceralni kirurgi, ki so izvajali vse posege v trebuhu.Pri nas je takrat oral ledino na področju jetrne kirurgije sicerabdominalni in splošni kirurg prof. Mitja Kovič. Poleg njega stajetra občasno operirala še prof. Vladislav Pegan in prof. StaneRepše. Potem smo »prišli zraven« tudi nekateri takrat mlajši inmene je ta kirurgija najbolj pritegnila. Ko je prof. Mitja Kovičv svojem 58. letu prezgodaj zapustil ta svet, je po odločitviprof. Vladislava Pegana, ki je postal novi predstojnik klinike,odgovornost za razvoj jetrne kirurgije padla name. V tretjemnadstropju Kliničnega centra smo že pod vodstvom prof. MitjeKoviča razvili specializiran oddelek, ki pa vendarle ni dobilnaziva po pretežno izvajani dejavnosti, ker so kar številni kirurgiz drugih oddelkov na kliniki radi izvajali operacije na trebušnislinavki in žolčnih vodih. Začeli pa smo zbirati podatke o našihjetrnih operacijah in odhajali tudi na mednarodne kongreseHPB-kirurgije, nekaj kirurgov pa se nas je tudi včlanilo v mednarodnazdruženja za te vrste kirurgijo. Zato smo menili, da bibilo prav tudi v Sloveniji organizirati nacionalno sekcijo za topodročje, kar nam je kljub pripombam, da bomo kmalu imelisekcijo za vsak organ, tudi uspelo.Ob koncu svojega poklicnega dela sem imel na Onkološkeminštitutu poslovilno predavanje, ki so se ga na moje velikozadovoljstvo udeležili tudi nekateri kolegi iz drugih ustanov, skaterimi sem deloval na področju HPB-kirurgije. Tej sem senamreč povsem posvetil in bistveno manj izvajal ostale abdominalneposege. Na predavanju sem predstavil svoj pogled na30 let delovanja na tem področju kirurgije pri nas. Pred kratkimse mi je ob branju prispevka dr. Štefana Groska porodila ideja,da naj bi v Izidi izhajalo tudi nekaj bolj žive zgodovine, polegzanimivih starih slik in stavb. Zato sem sklenil napisati nekaj orazvoju HPB-kirurgije pri nas.MedicinaS številkami in datumi na pamet sem precej skregan, imam panekaj dokumentiranih, »na dokazih temelječih« pisnih objav onaših dosežkih na tem področju in te sem v prispevku pridal na»neklasičen« način. Zaradi preglednosti bom šel v svojem prikazupo sistemih oziroma organih in ne po časovnem redu.Trebušna slinavka»Operacije pankreasa« so bile »ljubezen mnogih abdominalcev«,pa žal tudi pokopališče verjetno prevelikega številabolnikov. Smrtnost zahtevnih operativnih posegov naj ne bipresegala 5 odstotkov in take rezultate je pač možno doseči zveliko izkušnjami. Vsak pomembnejši abdominalni ali splošnikirurg je v prejšnjih letih hotel operirati trebušno slinavko incefalična duodenopankreatektomija – »Whipplova operacija«je bila in je še vedno za mnoge izziv in ideal trebušne operacije.Poseg zahteva ob dobrem poznavanju topografske anatomijeprecej prepariranja, reseciranja in anastomoziranja, kar je vseizziv za »abdominalca«. Žal pa pri teh operacijah niso redkizapleti predvsem zaradi fistul na anastomozi trebušne slinavkes črevesjem. No, »specializirani« HPB-kirurgi so imeli povsodboljše rezultate od nespecializiranih, tako kar zadeva zaplete pooperaciji kot tudi preživetje. Kljub temu tedaj daljša preživetjapo operacijah zaradi raka trebušne slinavke dolgo niso bila doseženain so tudi sedaj redka. Rezultati so dobri, če je tumor vglavi trebušne slinavke manjši od 2 cm! Zato so bili z Whipplovimioperacijami tudi pri nas bistveno boljši rezultati in daljšepreživetje pri periampularnih tumorjih, ki so hitro povzročalizlatenico, kar je potegnilo za seboj pospešeno diagnostiko inčimprejšnjo operacijo. Na tem področju pa so internisti kardobro »mešali štrene« kirurgom, ko so včasih prehitro, predvsempa brez posveta s kirurgom vstavljali stente skozi papilo intumorsko zožitev. Na tem mestu ne bom razpravljal o vsem, karje to potegnilo za seboj.Posebno poglavje so bili sicer redki endokrini tumorji pankreasa,ki so bili »ljubezen« našega prof. Staneta Repšeta (Repše,Stanislav. Endokrini tumorji trebušne slinavke – naša kazuistikain kirurški problemi = Endocrine tumours of the pancreas - ownexperience and surgical problems. Gastroenterolog (Ljubl.), april2001, letn. 5, št. 1, str. 61–64.). Kadar pa smo naleteli na redkeostale tumorje trebušne slinavke, je včasih to omogočilo objavov mednarodnih revijah (Ferlan Marolt, Vera, Pleskovič, Alojz,Pegan, Vladislav. Solid papillary-cystic tumor of the pancreas. Hepato-gastroenterol.,1999, letn. 46, str. 2978–2982. in Potrč,Stojan, Kavalar, Rajko, Horvat, Matjaž, Gadžijev, Eldar. UrgentWhipple resection for solid pseudopapillary tumor of the pancreas.Revija ISIS - April 201353