Mladi zdr avnikiVpliv krize na mlade zdravnikeVpliv krize na delo in življenje mladih zdravnikov je bilopazen iz večine predstavljenih nacionalnih poročil. Zaradigospodarske krize so se marsikje zmanjšala sredstvaza zdravstvo, kar je ponekod privedlo tudi do izrazitegaposlabšanja delovnih razmer za mlade zdravnike.Znižanje prihodka, omejitve pri izobraževanju in težave spokojninskimi skladi so samo nekatere točke na dolgemseznamu njihovih težav. Po dolgih in neuspešnih pogajanjihso mladi zdravniki na Portugalskem, v Franciji,Veliki Britaniji, Estoniji in drugih državah stavkali. EJDv celoti podpira ta prizadevanja za varovanje interesovmladih zdravnikov in zagotavljanje zdravniških standardov.Le z izboljšanjem delovnih pogojev je mogočepreprečiti selitev mladih zdravnikov v druge države inzagotavljati varnost pacientov.Razvoj programa specializacijGlavni smeri razvoja v podiplomskem izobraževanju oz.programu specializacij sta prehod od časovno omejenihprogramov k programom, ki temeljijo na učnih kompetencah,in uvajanje sodobnih metod izobraževanja, kot sosimulacijski centri, stalne neposredne povratne informacijein programi samostojnega učenja.Delovne skupineDelovna skupina za »eZdravje« je določila za mladezdravnike pomembne točke sicer zelo širokega področjae-zdravja. V delovni skupini za »ePortfolio« so primerjaliže obstoječe sisteme beleženja posegov iz različnihevropskih držav ter o njih razpravljali. Delovna skupinabo opredelila najbolj uporabne in na naslednji seji predstavilanjihove prednosti in slabosti.Delovna skupina za »plače in demografijo« je povzelapodatke, prejete v evropski raziskavi. Prvi rezultati sopokazali veliko razliko v plači, delovnem času in pogojihpo vsej Evropi. Da bi bili rezultati bolj primerljivi in pregledni, bi bilo potrebno zbrati več podatkov. Kerpodobni podatki že obstajajo, jih bo EJD zbrala v sodelovanjuz organizacijo FEMS (European Federation of SalariedDoctors). Cilj je objaviti podatke na spletni straniprojekta European Medical Mobility do naslednjega leta.Delovna skupina »Task Shifting« je razpravlja o obstoječihmodelih prenosa opravil in nalog, kot so nurse practitioner(višje izobražena medicinska sestra), pomočnikzdravnika ali preprosto prenos opravila med različnimizdravstvenimi strokovnjaki. Ugotovljeno je bilo, daje proces v različnih državah zelo različen. Posebnapozornost je bila namenjena pravnim vprašanjem, saj soopravila pogosto prenesena brez prenosa odgovornosti.Ta vprašanja bodo predmet razprav oz. tema v načrtovanidelavnici na srečanju EJD jeseni <strong>2013</strong> v Heidelbergu.Delovna skupina za »urgentno medicino« pripravljadelavnico za spomladansko EJD-srečanje <strong>2013</strong> v Pragi.Bolonjski procesPredlog stališča o bolonjskem procesu je bil predstavljenna generalni skupščini. Različna implementacija ciklovpo Evropi je razvnela dolgo razpravo. Strinjali smo se,da je za mlade zdravnike najbolj pereča tema izvajanjetretjega cikla v korelaciji s specializacijo.Novi sedež organizacije vBrusljuEJD ima od oktobra 2012 svoj uradni sedež in pisarno vBruslju. Glavni cilji urada v Bruslju so obveščanje članicEJD o tekočih temah na ravni EU (EU-novičke) terzagovarjanje interesov EJD pred pristojnimi evropskimiorgani.Projekt Evropske zdravniškemobilnosti (http://www.medicalmobility.eu)Spletna stran skupnega projekta EJD in EMSA (EuropeanMedical Students’ Association) je bila obnovljena in jeponovno začela delovati v oktobru 2012. Na strani najdeteinformacije o medicinskem izobraževanju in specializacijahv Evropi, vključno s kontaktnimi naslovi, ter informacije odelovnih pogojih in plačah. V prihodnje se bodo podatki naspletni strani redno posodabljali, dodane pa bodo splošneinformacije o mobilnosti delavcev v Evropi.eDomusMedica (http://www.edomusmedica.eu)Nova spletna stran edomusmedica.eu pomeni korak naprejpri predstavitvi in komunikaciji med različnimi evropskimizdravstvenimi organizacijami. Omogoča hiter dostopdo informacij o evropskih zdravstvenih organizacijah,njihove glavne cilje, kontaktne podatke, mednarodnaprizadevanja ter skupne izjave in politike.EJD bo tudi v prihodnje sledila dediščini prizadevanja zainterese mladih zdravnikov in s tem za odličnost izobraževanja/specializacijin zdravstva v Evropi. Zato lepovabljeni, da to namero preverjate in spremljate EJD zobiskom spletne strani European Junior Doctors: http://juniordoctors.eu.E-naslov: helena.haskaj@gmail.com28 <strong>Revija</strong> <strong>ISIS</strong> - <strong>April</strong> <strong>2013</strong>
Iniciativa neodvisnih zdravnikovza transparentno in strokovnojavno zdravstvoDanijel Bešič Loredan, Erik Brecelj, Nataša Fikfak, Miro Jurančič, Boštjan LovšinZdravniki: Danijel Bešič Loredan, Erik Brecelj, Nataša Fikfak, MiroJurančič in Boštjan Lovšin se povezujemo v iniciativo zaradi neurejenihin kritičnih razmer v slovenskem zdravstvu. Javni zdravstvenisistem v Sloveniji se ne prilagaja spremembam družbe, zato delujeslabo. Javna sredstva, pridobljena iz dela državljanov, namenjenazdravljenju bolnikov, se porabljajo netransparentno, brezplačen dostopdo storitev javnega zdravstvenega sistema je za paciente vednotežji, nosilci storitev javnega zdravstva pa na to nimamo vpliva. Zatoopozarjamo na nekatera dejstva in zahtevamo pojasnila odgovornihter pričakujemo pospešene ukrepe za čimprejšnjo ureditev razmer vslovenskem zdravstvu. K aktivnemu sodelovanju v iniciativi vabimozdravnike in vse, ki podpirajo spodaj opisana dejstva:Javni in zasebni zdravstveni sistemNekatera dejstva jasno kažejo na trenutno izrazito povezovanjein nezakonito integracijo zasebnega zdravstvenega sistemav javni zdravstveni sistem. Nakazujejo se elementi izčrpavanjajavnega zdravstvenega sistema z namenom (tajkunske) privatizacijenekaterih delov javnega zdravstvenega sistema. Potrebno jeustaviti trenutno povezovanje in nezakonito integracijo zasebnegazdravstvenega sistema v javni zdravstveni sistem. Postaviti je trebajasna pravila prehajanja zdravnikov in bolnikov iz javnega sistemav samoplačniški sistem in obratno. Obiskovanje samoplačniškihambulant ne more biti obvod za vstop bolnikov v javni sistem;samoplačniške storitve morajo biti strokovno in finančno nadzirane.Razpolaganje z nepremičninami v javnem zdravstvu mora bititransparentno; mnogi dosedanji poizkusi prodaje/menjave stavb inzemljišč kažejo na velike apetite po privatizaciji segmentov javnegazdravstva preko noči in brez ustreznega plačila. Vsaka prodajanepremičnin v javnem zdravstvenem sistemu mora biti predstavljenaširši javnosti; potrebno je odgovoriti na vprašanja, komu inza koliko je bilo oz. bo nekaj prodano in kakšen vpliv bo prodajaimela na sistem javnega zdravstva. Pravno-formalno je potrebnonatančno ločiti javno zdravstvo od zasebnega in zakonsko ureditimedsebojne povezave ter zasebno delo zdravnikov, zaposlenihv javnem zdravstvenem sistemu. Predlagamo jasno razmejitevjavnega od zasebnega zdravstvenega sistema; jasno opredeljenezakonske določbe glede dodatnega dela zdravnikov, zaposlenih vjavnem zdravstvenem sektorju, omogočiti je potrebno izvajanjetržne (samoplačniške) zdravstvene dejavnosti v javnih zdravstvenihustanovah ob jasnih in transparentnih pravilih za vse zaposlene.Vodenje javnih zavodovJavni zavodi so vodeni netransparentno, vodilni v javnih zavodihso pogosto imenovani glede na politično pripadnost in lojalnosttrenutni vladi na oblasti; znanje in vodstvene sposobnosti nisoForumkriteriji za izbiro vodilnih. Direktorji javnih zavodov razpolagajoz javnim denarjem, sprejemajo odločitve, ne nosijo pa materialneodgovornosti za svoje odločitve in posledice svojih odločitev.Sveti zavodov ne izpolnjujejo vloge nadzornikov in ne nosijoodgovornosti za svoje delo. Zaradi ekonomskih razmer v Slovenijivodilni varčujejo pri izobraževanju zaposlenih, pri omejevanjustrokovnega dela, stimulira se nedelo, prisotna so dvojna merilapri obravnavi zaposlenih v javnih zavodih, podporne službe(pravna, marketing…) praktično ne delujejo. Ob vsem tem se dopuščajovelike razlike v materialnih stroških in stroških dela medprimerljivimi javnimi zavodi. Predlagamo drugačen pristop priizbiri vodstev javnih zavodov; strokovno delo mora biti postavljenona prvo mesto, glede na strokovna izhodišče je potrebno natoiskati kompromise na poslovnem delu vodenja javnih zavodov.Določi naj se pravna in materialna odgovornost vodij v zavodihkot tudi vseh nadzornih organov, tako bodo odločitve jasne,transparentne in odgovorne.V posameznih javnih zavodih znotraj obstoječega sistema imamonekaj primerov dobre prakse vodenja in delovanja zavodov;to je potrebno nagraditi in prenesti na vse ostale javne zavode.Primerjati je potrebno materialne stroške in stroške dela medprimerljivimi ustanovami, saj so na nekaterih področjih razlikeprevelike. Ponovno naj se oceni ustreznost trenutnega plačnegasistema – potrebno je stimulirati delo, definirati in spremljatikazalce storilnosti in kakovosti dela ter temu ustrezno prilagoditiosnovno plačo zaposlenih v javnem zdravstvenem sistemu.Določi naj se standarde in normative dela za zdravnike naenoto časa glede na različne specialnosti; na novo naj se postavisistem napredovanja ter se tako odpravi veliko nepravilnosti izpreteklosti, določijo naj se jasni kazalci ocenjevanja in nagrajevanjazdravnikov. Končno je potrebno ugotoviti, koliko zdravnikovpotrebujemo v Sloveniji in predvsem koliko jih lahko šezaposlimo; iz velikega pomanjkanja in uvažanja zdravnikov smočez noč prišli do položaja, kjer smo močno omejili in onemogočilizaposlovanje mladih zdravnikov, kar je nedopustno. Obvsem tem pa sistem dovoljuje odloženo upokojevanje zdravnikovv javnem sektorju po določeni starosti, kar močno vpliva nazaposlovanje mladih zdravnikov.Predlagamo natančno analizo zastavljene politike izobraževanjain zaposlovanja mladih zdravnikov, določitev maksimalne inminimalne obremenitve zdravnikov na enoto delovnega časa.Predlagamo tudi določitev kazalcev za oceno storilnosti zdravnikovin ureditev delovnopravne zakonodaje ter uzakonitevupokojevanja zdravnikov v javnem sistemu in vseh na vodilnih<strong>Revija</strong> <strong>ISIS</strong> - <strong>April</strong> <strong>2013</strong>29