Revija ISIS - April 2013 - Zdravniška zbornica Slovenije

Doc. dr. Pavle Košorok, dr. med.Marjan KordašPavle Košorok je diplomiral leta 1969 na Medicinski fakultetiv Ljubljani. Specializacijo iz splošne kirurgije je opravil leta1976. Kot kirurg je delal v ljubljanskem Univerzitetnemkliničnem centru do leta 1994, ko se je odločil za samostojnodelo. Leta 1994 je ustanovil »Medicinski center Iatros«,kjer dela še zdaj. Leta 1996 se je habilitiral v učiteljskinaziv docent in redno sodeluje pri izobraževanju študentovmedicine. Predava poglavje o proktologiji in enterostomalniterapiji. Vaje iz proktologije vsi študentje medicine opravljajov MC Iatros.Za našo revijo redno pišete prispevke o napredkuVašega strokovnega področja. Tudi o primerjavi stanjapri nas ter na tujem. Zakaj ta doslednost?Stanovsko revijo Isis cenim. Zdi se mi, da je primeren medij,preko katerega lahko poročamo o svojih izkušnjah, za katere semi zdi, da bi zanimale, oziroma bi pravzaprav morale zanimati,tudi druge kolege. Ker sledim svoji stroki, ki je po večini evropskihdržav že samostojna dejavnost (koloproktologija), semprepričan, da je nenehno sledenje napredku za moje delo nujno,primerjava z domačo prakso pa izziv.Kako Vam uspeva – to se vidi iz Vaših zapisov – vzdrževatistik z mednarodnim prostorom?Že v letih »državne« službe sem sledil stroki preko revij inkongresov. Velika spodbuda je bila štipendija za izobraževanje vAngliji (St. Mark‘s Hospital, London) in kasneje na clevelandskikliniki (Cleveland, ZDA), kjer sem se izšolal na področjuenterostomalne terapije.V zasebni ustanovi je sledenje stroki morda nekoliko lažje, kersami postavljamo prioritete in namenjamo sredstva za izobraževanje.Moji prvi kongresi v času zasebništva so bili svetovnikongresi ambulantne kirurgije (ambulatory surgery). V stikih skolegi, ki so imeli s tem že izkušnje, sem lahko preverjal, kajin kako bi lahko delal v domačih razmerah, v okviru koncesijeza ambulantno delo, ki sem jo dobil od Ministrstva za zdravje.Pokazalo se je, da je tega veliko. Ker sledim področju koloproktologije,vzdržujem stike s strokovnjaki tega področja.Ker delamo na zelo specializiranem področju, lahko poročamoo velikih serijah bolnikov, zdravljenih po principu dnevne bolnišnice.Te izkušnje so tudi v svetovnem merilu zanimive. Pravzaradi tega dobivamo tudi povabila za vabljena predavanja. Našmedicinski center je učna baza slovenskih medicincev, pa tudiena od izbranih ustanov, kjer nudimo izobraževanje članomMediteranskega združenja za koloproktologijo.Zakaj (čemu) ste se odločili, da boste ustanovili »Medicinskicenter Iatros«, šli delat na svoje?V časih po osamosvojitvi je bilo potrebno nekaj drznostiza takšno odločitev. Nihče ni mogel predvideti, kako se boIntervjurazvijalo zasebništvo. Vedno sem bil prepričan, da je »s pogumnimisreča«. Torej sem zbral pogum in se odločil. Vsekakor jeodločitev za samostojno delo izziv, ki ga brez odgovornosti nipametno sprejeti. Predvideval sem, da bom v novem delovnemokolju bolj samostojen in bom lahko začel tudi s kakiminovostmi, kar je bilo na starem delovnem mestu vedno boljtežko. Izkazalo se je, da je bila odločitev pravilna in da uspešnodelamo. Pomemben razlog za uspešno delo je okoliščina, dasmo razvili »tržno nišo«, ki je bila do tedaj zapostavljena. Tegasem se zavedal. Tudi danes se vidi, da vse medicinske dejavnostiniso tržno zanimive, predvsem ne za individualni začetek.Pred sabo imam knjižico z naslovom »Živeti sproščeno« (7.,dopolnjena izdaja), ki je med drugim kar širok seznam vašetrenutne diagnostike, preventive in operative. Kako in kolikoso te možnosti dostopne vsem pacientom? Vas v tem pogledubirokracija (ministrstvo, zavarovalnica) podpira, se ne meni– ali ovira?Kot že rečeno, je koloproktologija samostojna dejavnost. Zaenkratžal nimamo možnosti, da bi pokrivali celotno področje,zato moramo vse velike posege razporediti po ustanovah, ki jimzaupamo, in skušamo slediti zdravljenje naših pacientov, karpa ni vedno mogoče. Lahko rečem, da imamo dobre izkušnjez zavarovalnico, ki se zaveda, da smo tržno zanimivi. Kerželimo delati dobro, vlagamo veliko sredstev v razvoj strokein posodabljanje opreme. Vse to pa pomeni, da ima slovenskozdravstvo na račun zasebnih ustanov več in včasih tudi boljšemožnosti za zdravljenje bolnikov. Še vedno se premalo zavedamo,da so koncesionarji del javnega zdravstva. Ravno zato biRevija ISIS - April 201333