Zdravniki v prostem časuDalivoj Titan med predavanjem.S kolesom po IstriI. delŽeljko B. JakeličMens sana in corpora sana!Želja, da bi prekolesaril Istro, ni bila muha enodnevnica! Alibom zmogel? Na to vprašanje in še mnoga druga nisem mogelodgovoriti, kajti za izpolnitev želje je poleg volje in potrebnetelesne pripravljenosti nujno imeti še srečo z vremenom. Vremenskipogoji pa so nepredvidljivi in se nanje ni mogoče popolnomazanesti! Že nekaj leti sem premišljeval, kako čudovito bibilo, da bi s kolesom (slika 1) preromal čudovite kraje in mestahrvaške Provanse oz. Toskane. Resnično! Niste prebrali narobe.V Toskano, Provanso, Andaluzijo in na Škotsko turisti ne drvijozato, da bi občudovali njihove avtoceste, bencinske črpalke innakupovalne centre, ampak da bi uživali v čaru starodavnega.Mi pa imamo ta čar pred sabo, mar ne? Kraji, v katerih sempreživel že nekaj let, so pravi balzam, ne samo za oči in dušo,temveč tudi za želodec. V teh krajih se človek lahko sprosti obkozarcu dobrega vina in čudoviti istrski hrani. O pokrajini nebi izgubljal besed. Doživeti oz. prekolesariti del Istre poraja vpopotniku željo, da svoje doživetje deli tudi z ostalimi ljudmi,morebitnimi obiskovalci.Glede na to, da sem prebival v kampu Mareda, ki je nekajkilometrov oddaljen od Novigrada in Umaga, sem se odločilprekolesariti Istro v dveh delih: prvi del je bil namenjen severnemu,drugi del potovanja pa južnemu delu Istre. Samo ideja?Ne! Dictum factum! In bilo je tako!Zgodaj zjutraj, ko so bile temperature še primerne in ko jekamp še spal, sem se odpravil proti Savudriji. Kljub jutranji urije bil promet proti Umagu že zelo živahen. To me ni presenetilo,kajti gneče v tem delu sem bil že navajen! Pot me je vodilamimo Lavrečice, kampa Finida, Špine in Đube. V prekrasnemPodelitev priznanj najboljšim ekipam.vremenu sam občudoval naravo, ki ni skoparila z lepoto. V Đubisem zavil proti Segetu, Finidi in po stranskih cestah do Umaga.Škoda, tokrat v Špini nisem srečal enega od svojih profesorjev– ta se bo, če bo prebral prispevek, prav gotovo spomnil našegasrečanja v Špini pred nekaj leti, ko sta se z ženo sprehajala intako nabirala kondicijo za naporne jesenske dni na univerzi.Srečanje je bilo resnično prisrčno in se ga pogosto spomnim.Glede na to, da so se temperature že rahlo dvigovale nad 20° C,sem se moral, če sem želel uresničiti svojo idejo in obiskatištevilne cilje, samo na kratko ustaviti v krajih, ki sem jih želelopisati.Slika 1106 <strong>Revija</strong> <strong>ISIS</strong> - <strong>April</strong> <strong>2013</strong>
Zdravniki v prostem časuSlika 2Prvo večje mesto na poti je bil Umag in teniški športni centerStella Maris, kjer je poleti 2012 na turnirju zmagal hrvaškiteniški as Marin Čilić.Pot se je nadaljevala skozi Katoro do Zambratije in Savudrije,ki je bila tudi cilj etape. V Savudriji (slika 2) sem si ogledalsvetilnik in velik kamp. Žal si nisem mogel vzeti časa za podrobnejšiobisk Savudrije, kajti temperature so bile že čez 30° Cin vročinska obremenitev je bila že velika. Da bi se izognilgneči na glavni cesti, sem se po makadamski cesti odpravil protiCrvenemu vrhu in mondenemu turističnemu centru Kampinski.Imel sem izredno srečo z vremenom, tako da sem si lahkoogledal celoten Piranski zaliv (slika 3).Prizor je bil prav idiličen. Mestece Piran in celotna slovenskaobala se je v jutranjih urah kopala v sončnih žarkih ter mirnopočivala po zabavah pretekle noči. Idila! Res!Potka, ki je vodila do turističnega centra Kempinski, je bilačudovita in čeprav malo naporna, me je skozi grmičevje in pomočni vročini pripeljala do veličastnega hotela Kampinski inturističnega naselja. Vzel sem si nekaj minut časa in si ogledaltudi terene za golf. Ti so glavni cilj številnih turistov, ki si nemorejo zamisliti obiska turističnega centra brez ogleda igrišča.Tudi jaz, kot igralec golfa, sem stopil na igrišče. Žal so bilitereni, kljub skrbni oskrbi, zaradi suše, ki je zajela celotno Istro,videti žalostni. Ni bilo svežine in zelene trave, ki pravzapravprivabi številne igralce. Kljub temu so se številni avtomobilčkivozili po terenih, ki jim ni bilo ne konca ne kraja! Golf! Zaigralce golfa ni treba posebej govoriti, kaj pomenijo dobrourejeni tereni in gostinska ponudba! Res škoda!Pot sem nadaljeval proti Valici, Sv. Mariji na Krasu in do Vardice.Kolesarjenje sem zaradi vročine začasno prekinil na zanimivituristični kmetiji Ranč Goli vrh, ki je v lasti družine Maglica(slika 4). Ta kmetija omogoča slehernemu obiskovalcu varenin udoben počitek ter najem konj za obisk številnih čudovitihkrajev v okolici kmetije! Zanimivo je tudi, da je lastnica kmetijeSlovenka, ki tukaj živi že nekaj let. V pogovoru sem izvedelštevilne zanimivosti o življenju in težavah v krajih, ki so dokajoddaljeni od <strong>Slovenije</strong>. Zaradi številnih kilometrov, ki semjih že prevozil, sem bil rahlo utrujen, kozarec pijače in oddihter prijeten klepet z lastnico pa so mi omogočili regeneracijo.Kolesariti v takih pogojih ni prav lahko! V popoldanskih urahsem spočit zapustil kmetijo. Pot me je vodila naprej proti krajuJuricani, potem po stranskih poteh do kampa Finida in nazajproti kampu Mareda, ki je bil tudi cilj prve etape!Sklepne misliKljub neznosni vročini, ki je lansko poletje zadela celotno Istro,in temperaturam nad 30° C sta se kolesarjenje in obisk severnegadela Istre ter Savudrije kot cilja te etape krepko izplačala. Nesamo zaradi utrjevanja telesne pripravljenosti, temveč tudi zaradiogledov čudovite pokrajine. S kolesom, seveda! Z avtomobilomali motorjem ni takega občutka in stika z naravo, ljudmiin z mestnim vrvežem. Resnično, ogled s kolesom je nekaj, karčloveku ostane v spominu! Utrujenost? Na to smo navajeni! Ali?P. S. Sledi še 2. del opisa kolesarjenja po Istri. Namenjen boobisku doline Mirne, Motovuna, Grožnjana, Buj...Slika 3 Slika 4<strong>Revija</strong> <strong>ISIS</strong> - <strong>April</strong> <strong>2013</strong>107