MedicinaStarostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi alkoholuneposredno pripisljivih vzrokov je bila najvišja v spodnjeposavskistatistični regiji (2,5-krat višja kot v regiji z najnižjo stopnjo– obalno-kraška regija); nad slovenskim povprečjem so bile tudivse statistične regije vzhodne kohezijske regije, razen notranjsko-kraške,medtem ko je bila starostno standardizirana stopnjahospitalizacij najvišja v zasavski in spodnjeposavski statističniregiji, nad slovenskim povprečjem pa so bile še pomurska,obalno-kraška, podravska, goriška, savinjska in gorenjska regija;stopnja je najnižja v osrednjeslovenski regiji (7, 9).Slovenske statistične regije so se razlikovale tudi po deležuprezgodaj izgubljenih let življenja (izgubljena leta življenjazaradi smrti pred 65. letom starosti) zaradi alkoholu neposrednopripisljivih vzrokov: v spodnjeposavski regiji 15,4 odstotkavseh prezgodaj izgubljenih let življenja neposredno pripišemoalkoholu, kar je 2,9-krat več kot v obalno-kraški regiji (7).V Sloveniji posledice tveganega in škodljivega pitja alkoholaspremljamo s podatki o umrljivosti in hospitalizacijah zaradialkoholu neposredno pripisljivih vzrokov. Poleg alkoholuneposredno pripisljivih vzrokov pa lahko številne bolezni inpoškodbe alkoholu pripišemo le v določenem deležu (npr. prometnenezgode in druge poškodbe), vendar pa pri teh udeležboalkohola v uradnih bazah podatkov v večini primerov v Slovenijine spremljamo (7), tako lahko upravičeno domnevamo, da soposledice tveganega in škodljivega pitja alkohola še večje.Učinkovitost ukrepov zaspopadanje s problematikoTvegano in škodljivo pitje alkohola v Sloveniji je ključen javnozdravstveniproblem. Problematika narekuje potrebo po širšemdružbenem konsenzu glede ukrepov, saj bremena alkohola nemoremo zmanjšati samo tako, da ga medikaliziramo (11). Posebenizziv v danih okoliščinah predstavlja preventivno delovanje.Svetovna zdravstvena organizacija uvršča med najuspešnejšeukrepe alkoholne politike na strukturni ravni, ki dokazanozmanjšujejo škodo, ki jo povzroča alkohol: davčne in cenovneukrepe (cenovna politika alkohola, obdavčitev in trošarine),omejevanje dostopa (licenciranje, prepoved prodaje mladoletnim,določitev minimalne starosti za nakup alkohola), skrb zavarnost v cestnem prometu (omejitev oziroma ničelna koncentracijaalkohola v krvi za vse voznike, redna naključna testiranjavoznikov), kratke svetovalne programe in zdravljenje motenjzaradi uživanja alkohola. Za bolj individualno usmerjeneukrepe na področju alkohola, kot so izobraževalni programi inseznanjanje med šolanjem, pa ni moč dokazati učinkovitosti napodročju zmanjševanja škode zaradi alkohola (12).Znotraj zdravstvenega sistema velja pri problematiki alkoholaenak pristop kot pri obvladovanju drugih kroničnih nenalezljivihbolezni, pri čemer ima pomembno vlogo tudi preventiva.Na področju primarnega zdravstvenega varstva je pomembnovzpostaviti tudi mreženje zdravstvene službe z drugimi službamipomoči (npr. vloga socialnega varstva) (11).Izsledki raziskav in poročanja nekaterih tujih avtorjev kažejo, daso preventivne dejavnosti v zvezi z uživanjem alkohola, ki naj bijih rutinsko izvajali v ambulantah zdravnika družinske medicine(pa tudi na sekundarni ravni) dejansko zelo redke (13).Zdravstveno osebje se jih ne poslužuje zaradi različnih razlogov(npr. pomanjkanje časa in usposobljenosti, pozabljivost, izogibanje,bojazen pred poslabšanjem odnosa z bolnikom, zmotnaprepričanja...) (13). Navkljub trditvam zdravstvenih delavcev,da izvajajo presejanje za tvegano in škodljivo pitje alkohola,so dejanski rezultati presejanja nizki (13), hkrati tudi bolnikiporočajo, da jih redko vprašajo o pitju alkohola (tudi osebe, kiže imajo SOA) (13).Zdravstvena problematika tveganega in škodljivega pitjaalkohola je podcenjena tudi s strani zdravstvenega osebja, saj zavečino tveganih in škodljivih pivcev alkohola njihovi zdravnikine vedo (13, 14). Za učinkovitejše ukrepanje in preprečevanjezdravstvenih posledic tveganega in škodljivega pitja alkohola jeizrednega pomena njegovo zgodnje prepoznavanje in odkrivanje,pri čemer si pri zbiranju podatkov in informacij o pivskihnavadah med pogovorom lahko pomagamo z usmerjenimivprašanji ali z uporabo vprašalnikov (najbolj znana in uporabljanasta AUDIT (The Alcohol Use Disorders IdentificationTest) in CAGE, ki je primeren za odkrivanje SOA) (13, 14).Med dokazano učinkovitimi ukrepi za zmanjševanje z alkoholompovezanih zdravstvenih posledic je individualni pristop vzdravstvu k tveganim in škodljivim pivcem (7). Zelo pomembnoje zgodnje odkrivanje tveganega in škodljivega pitja alkohola,saj osebe, ki še nimajo SOA, ob primerni vzpodbudi inpodpori veliko lažje spremenijo pivske navade kot tiste, ki so žeodvisne, hkrati pa je še vedno prisotna problematika tudi neprepoznavanjaSOA kot bolezni (7). Pri odkrivanju tveganega inškodljivega pitja alkohola sta pomembna dva dejavnika: podatkiin informacije o pivskih navadah ter v primeru težav prizadetemutudi pomagati, da presodi, ali ta situacija zanj pomenitežavo, in želi spremeniti svoje pivske navade (13). Zdravstvenidelavec lahko s kratkimi nasveti in svetovanjem pivcem, ki šenimajo SOA, učinkovito zmanjšuje posledice, saj se ocenjuje,da eden od osmih tveganih ali škodljivih pivcev, ki so deležnikratkih ukrepov, zmanjša pitje alkohola na količino z majhnimtveganjem (več jih o tem prične razmišljati in lahko poraboalkohola zmanjšajo kasneje) in da v enem letu preprečimo enosmrt, če je kratkih ukrepov v povprečju deležnih 282 tveganihali škodljivih pivcev (7, 14). Posebno pozornost pa je trebanameniti skupinam z večjim tveganjem ter raziskati vzroke zanjihovo večjo ogroženost, pri tem pa oblikovati usmerjene pristopeza zmanjševanje z alkoholom povezanih posledic, hkratipa je potrebno razmisliti o učinkovitih ukrepih, ki bi omogočilihospitalno zdravljenje prizadetih prej in v večji meri (7).ZahvalaAvtorici se zahvaljujeta sodelavki Nataši Delfar za pomoč pristatistični obdelavi podatkov.64 <strong>Revija</strong> <strong>ISIS</strong> - <strong>April</strong> <strong>2013</strong>
MedicinaLiteratura:1. Anderson P. The monitoring of the State of the World’s drinking: whatWHO has accomplished and what further needs to be done. Addiction2005; 100: 1751–4.2. World Heath Organization. Global status report on alcohol and health.Geneva: World Heath Organisation; 2011. Pridobljeno 12. 9. 2012 s spletnestrani: http://www.who.int/substance_abuse/publications/global_alcohol_report/msbgsruprofiles.pdf.3. Rehm J, Mathers C, Popova S, Thavorncharoensap M, Teerawattananon Y,Patra J. Global burden of disease and injury and economic cost attributableto alcohol use and alcohol use disorders. Lancet 2009; 373: 2223–33.4. World Health Organization. Global Information System on Alcohol andHealth. Geneva: World Health Organization; 2010. Pridobljeno 12. 9. 2012s spletne strani: http://apps.who.int/ghodata/?theme=GISAH.5. World Health Organization. European Health For All database 2010. Geneva:World Health Organization; 2010. Pridobljeno 12. 9. 2012 s spletnestrani: http://data.euro.who. int/hfadb/6. World Health Organization. The global burden of disease: 2004 update.Geneva: World Health Organization; 2008. Pridobljeno 12. 9. 2012 s spletnestrani: http://www.who.int/healthinfo/global_burden_disease/en/.7. Kovše K, Tomšič S, Mihevc Ponikvar B, Nadrag P. Posledice tveganega inškodljivega uživanja alkohola v Sloveniji. Zdrav Vestn 2012; 81: 119–27.8. Centers for disease control and prevention. About Alcohol Related DiseaseImpact (ARDI). Alcohol-Related ICD Codes. Atlanta: Centers for diseasecontrol and prevention; 2004. Pridobljeno 14. 9. 2012 s spletne strani:https://apps.nccd.cdc.gov/ardi/AboutARDICrosswalk.htm9. Kovše K. Poročilo o izračunavanju kazalnikov za prikaz bremena tveganegain škodljivega pitja alkohola v Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja RS.Ljubljana, 2011.10. Kravos M, Malešič I. Bolnišnično zdravljenje odvisnih od alkohola v vzhodniSloveniji. Zdrav Vestn 2011; 80: 258–67.11. Albreht T. Alkohol kot eden ključnih javnozdravstvenih problemov – odzavedanja o njegovi pomembnosti do pravih poti rešitve. Zdrav Vestn 2011;80: 227–229.12. World Heath Organisation. Evidence for the effectiveness and cost-effectivenessof interventions to reduce alcohol-related harm. Copenhagen: WHORegional Office for Europe; 2009. Pridobljeno 15. 5. 2012 s spletne strani:http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0020/43319/E92823.pdf13. Kolšek M, Visnovič Poredoš A. Pivske navade uporabnikov spletne strani vSloveniji. Zdrav Vestn 2011; 80: 676–85.14. Kolšek M, urednik. Klinične smernice za zgodnje odkrivanje tveganega inškodljivega pitja in kratki ukrepi: alkohol in osnovno zdravstvo: evropskiprojekt za obravnavo alkoholne problematike v osnovnem zdravstvu (PHE-PA). Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za družinsko medicino; 2006.E-naslov: Mercedes.Lovrecic@ivz-rs.siPopravekV članku Jelke Lindič z naslovom Svetovni dan ledvicin deset resnic o kronični ledvični bolezni, objavljenemv marčni številki Isis na str. 58–63, je prišlo do napake,zato spodaj ponovno objavljamo želene cilje s popravljenovrednostjo krvnega tlaka.Deveta resnica – Majhnaproteinurija in urejen krvnitlak napovedujeta stabilnokronično ledvično bolezenŽeleni cilji so:• krvni tlak pod 140/90 mm Hg, pri proteinuriji in prisladkornih bolnikih pod 130/80 mm Hg,• čim manjša proteinurija oziroma vsaj pod 1 g dnevno,• dobra urejenost sladkorne bolezni, tako da bo HbA1c ≤7 % (a brez hipoglikemij).Strokovni seminar Slovenskegaortodontskega društva– ORTOZOBOSKIKranjska Gora, 7. in 8. februar <strong>2013</strong>Maja Mulej VedlinDan pred slovenskim kulturnim praznikom nas je sončnivzhod pospremil v Kranjsko Goro, na dvodnevni Ortozoboskiseminar, ki ga vsako leto prireja Slovensko ortodontskodruštvo. Skozi panoramsko okno dvorane Planica, v hoteluLarix, so nas pozdravile v soncu lesketajoče se snežne strmineter mogočna Prisank in Razor. Letošnji seminar je bil prvičnamenjen tudi splošnim zobozdravnikom in specialistomdrugih strok, da bi omogočil vpogled v delo ortodontov,prikazal zmožnosti ortodontskega zdravljenja ter okrepilkomunikacijo in sodelovanje med splošnim zobozdravnikomin specialistom.Predavanja so vzporedno potekala v dveh dvoranah. Prvi dansmo v dvorani Planica, po prisrčnih besedah dobrodošlice prof.dr. Martine Drevenšek, lahko poslušali o zanimivih novostihna področju lingvalnih nesnemnih ortodontski aparatov. DejanPirtovšek nam je predstavil to nevidno tehniko, ki je vse boljpriljubljena predvsem pri odraslih pacientih. Sledilo je predavanjeo miofunkcijskih vajah Jureta Volka, ki je pregledno<strong>Revija</strong> <strong>ISIS</strong> - <strong>April</strong> <strong>2013</strong>65