Waldorfske novice - Poletje 2006

More documents

Recommendations

Info

I G R A Igra 7. razreda Kralj Artur Lidija Habinc Perko Osvajanje Primorske Davorin Peršič Briti ječijo pod težo saškega meča, nadnje se zgrinjajo svinčeni oblaki brezupa. Težo saškega meča smo občutili tudi mi, ko smo si letošnje šolsko leto v 7. razredu privoščili zajeten zalogaj - igro King Arthur v angleškem jeziku. Včasih so se tudi nad nas zgrnili svinčeni oblaki brezupa, ko besedilo ni in ni šlo gladko. Študij igre, ki smo ji namenili dva meseca, nas je zelo lepo povezal, kajti takšno delo je celovit proces, ki zajema prva, negotova spoznavanja z besedilom, ki je v tujem jeziku in nas postopoma vodi v doživljanje in oživljanje oseb. Ko se je končno vse zlilo v celoto, je vsak posameznik poznal igro do potankosti. To spoznanje je bilo vredno vsega truda, tudi tistih »zamujenih« ur rednega pouka, saj Kralj Artur s svojimi vitezi okrogle mize v tem razredu še vedno živi. Ne mine angleška ura, da učenci v medsebojni komunikaciji ne bi uporabljali citatov iz te igre. Naj jih duh viteštva spremlja še dolgo. Z devetim razredom smo na dvodnevnem športnem dnevu odkrili izjemno pokrajino med zaledjem kraškega roba, Hrastovljami in Ankaranom. Z zgodnjim vlakom smo se pripeljali v Prešnico (pri Kozini), kjer smo po prijetni poti kmalu prišli do kraškega roba. Od tam je pogled ujel istrske vasi, ki so rasle sredi zelenih gričev in ob belih cestah, ki so vodile do živo modrega morja, so vse bolj polno rasla obdelana polja in vinogradi. Na mogočnih stenah smo preizkušali svoje plezalske sposobnosti in večina je dijakov je med ostrim kamnom, razpokami in vrtoglavim pogledom v globino našla pot do razveseljivega vrha. Pred nami je bila še dolga pot in preko Marčevega hriba smo se spustili v Podpeč do kmetije, kjer so nas čakali konji, pripravljeni za počasen sprehod. Vreme, pokrajina in ljudje smo bili prijetno umirjeni, vendar v spletu okoliščin je dijakinja padla s konj, kar je vse zelo vznemirilo. Na srečo se je vse končalo le z modricami. Kmalu smo prišli v živopisano cerkev Sv. trojice v Hrastovljah. Po zelo kratkem vodstvu, ki ga je dopolnila izredna svetloba zahajajočega sonca, smo se odpravili proti kulturnemu domu v Kubedu. Na tej poti, ki se je počasi a vztrajno vse bolj dvigovala in vedno bolj daljšala, smo prvič naleteli na meje naših moči. Vendar so bile to le trenutne slabosti in po topli večerji se je pokazala sveža moč. Fantje so jo v glavnem vložili v nogometno zmago nad domačini, dekleta so jo preobrazila v pogovore. Iz gostoljubnega Kubeda, smo se po krepkem zajtrku in rednim obiranjem češenj obrnili proti zahodu in se skozi svež primorski gozd približevali morju. Ampak drugi dan je bilo sil manj in večina je morala vložiti zadnje kaplje, da smo dosegli Tinjan, vas, ki stoji na zadnjem hribu pred morjem. Tam je bila malica in še dve uri nas je ločilo od Ankarana. Čez Škofije in Hrtvatine smo prišli na sončno obalo. Voda je bila zelo sveža, vendar to ni ustavilo nekaterih fantov in deklet, ki jih je po pripovedovanju le še slika osvežilnega morja držala pokonci. Vsaka ekskurzija, vsako potovanje je posebna slika velikega potovanja, je slika življenja, kjer se v odnosu do narave, soljudi in sebe učimo vedno novih in novih korakov. V tej vaji je nam uspelo. 20 WALDORFSKE NOVICE, POLETJE 2006
PO P O T O V A N J A Igor Velepič Enajstošolci na Dunaju V petek, 2. 6. 2006, smo se za sklep epohe zgodovine umetnosti kot vsako leto za štiri dni odpravili v cesarsko mesto Dunaj (Bog ohrani, Bog obvari, nam cesarja, Avstrijo …). Tokrat (bilo nas je 24 dijakov in trije učitelji, ena dijakinja pa žal ni mogla z nami) smo sicer pot nameravali obogatiti še z obiskom Esterhazy-jeve palače in Budimpešte, a so se stvari drugače iztekle. Že lani, ko smo družno obiskali München, se je letošnji enajsti razred izkazal s svojo vzdržljivostjo, zanimanjem, prisrčnostjo in dobro voljo (s pridihom prepoznavne začimbe permanentne jamrajočnosti nekaterih …). Glavna rdeča nit ekskurzije je bila tokrat glasba, zato smo si kakopak ogledali »Haus der Musik«, dvorane v Musikvereinu, predkoncilski obred latinske maše v Hofburški kapeli z Dunajskimi dečki (Schubertova Maša v F-duru), prisluhnili pa smo tudi prvima deloma (Kyrie in Gloria) Mozartove Misse Solemnis v Auguštinski cerkvi, koncertu pihalnega orkestra ameriških študentov v Votivkirche … Glavni glasbeni dogodek pa je bil obisk Dunajske državne opere, kjer smo prisluhnili scensko malce modernizirani interpretaciji Puccinijeve opere Manon Lescaut (junakinje tragično razpete med srcem in razkošjem). Ta opera je sicer skladateljevo zgodnje delo, a večino nas je izvedba, tako kot tudi monumentalna zgradba v celoti navdušila. Doslej smo z drugimi generacijami enajstošolcev poslušali Carmen, Traviato, Othella in Čarobno piščal. Kot uvod v jesensko ekskurzijo smo si ogledali nekaj arhitekture in galerij: Kunsthaus, Hudertwasser haus, Kunsthistorisches Museum, palačo Belvedere, Plečnikovo Zaherlovo palačo, MuseumsQuartier, Cesarske muzeje, Zakladnico in grobnico Habsburžanov. Seveda smo obiskali tudi Štefanovo katedralo, dve železniški postaji, se ustavili ob Donauturmu in v spletu okoliščin zavili tudi v Prater. Prizadevali smo si tudi za ogled musicala Romeo in Julija, pa nam ni uspelo. Spali smo na eni od dunajskih waldorfskih šol (Pötzleinsdorf), ki so jo za nas prijazno ogreli, saj so bili dnevi - oz. predvsem noči - kaj hladni. Tuši so bili pa vseeno preveč osvežilni … Ker so bili prazniki, se z učenci te šole nismo srečali, smo jim pa malce zavidali umeščenost njihove šole med livade in parke, pa tudi prostorno zgradbo, ki je bila nekdaj nekakšen dvorec. Vreme je bilo skoraj aprilsko, razen zadnji dan, ko nas je že od ranega jutra ožarjalo praznično sonce (Binkoštni ponedeljek je v Avstriji namreč velik praznik!). Zadnji dan smo obiskali tudi islamsko mošejo. Pripeljali smo se pred zgradbo, se znotraj sezuli ter se posedli po preprogah, potem pa z občudujočo zbranostjo uro in pol poslušali gospoda , ki nam je razložil marsikaj o Islamu, muslimanih, njihovi kulturi in običajih. Sodeč tudi po vprašanjih dijakov, so se z nemščino zelo dobro znašli, predvsem pa smo, mislim da vsi, občudujoče poslušali prevod gospe Maletin. V ponedeljek smo zvečer nekako pravočasno prišli domov, hvaležni šoferju Vojku za prilagodljivost in zabavnost, dijaki so bili blago utrujeni a pravzaprav polni izrazov navdušenja nad doživetim, s še več zaupanja in vere v poslanstvo naše šole pa smo prišli domov tudi učitelji, saj je pravo veselje stati ob strani tako prisrčno razigrani, zvedavi in prijetni druščini v odgovorno življenje postavljajočih se mladostnikov. WALDORFSKE NOVICE, POLETJE 2006 21
Page 1 and 2: Časopis Waldorfske šole Ljubljana
Page 3 and 4: U V O D N I K Poletje Davorin Perš
Page 5 and 6: in novih spoznanjih in jih genialno
Page 7 and 8: Kallias šola Tudi v našem prostor
Page 9 and 10: L I T E R AT U R A Rudolf Steiner S
Page 11 and 12: L I T E R AT U R A Basni Rudolf Ste
Page 13 and 14: L I T E R AT U R A Tedaj je slekel
Page 15 and 16: UT R I N K I Maturanc I. V. & J. T.
Page 17 and 18: PO P O T O V A N J A Darja Brecelj
Page 19: PO P O T O V A N J A Četrti dan je
Page 23 and 24: V G I B A N J U Mohor Demšar Olimp

Waldorfske novice - Poletje 2006

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?