Waldorfske novice - Poletje 2006

U V O D N I K
Poletje
Davorin Peršič
To je čas, ko nas narava vzame vase, ko nas topli
večeri vabijo v gozd, jutra v hribe in v morje.
Poleti se odkrijemo in med ljudmi se plete
živahna atmosfera, sproščenost in večja odprtost ponudita
priložnosti za druženje in skupinsko delo. Nasprotje zime
lahko občutimo, če smo na to pozorni, sicer lahko letni čas
zleti mimo nas neopaženo.
Kar je bilo znotraj, se poleti
pokaže zunaj in počasi bo spet
prešlo v notranjost. Mnogi
imamo radi poletje in če
ga hočemo razumeti, ne
moremo brez zime, ki pa
mnogim ni tako všečna.
Vendar tako kot ni
avtomobila brez ideje
o avtomobilu, ni
poletja brez zime.
Nekaj mora biti v
notranjosti semena,
če hoče seme vzkliti v
zunanjost. In poletja ni
brez zime. To je slika
življenja, kulturnega
in naravnega, v srednji
Evropi, medtem ko je v
tropskih ali polarnih krajih
ta slika preobražena v drugo
perspektivo.
Narava v srednji Evropi kaže na kulturno oziroma
duhovno vlogo srednje Evrope, ki jo tudi v tej številki
Waldorfskih novic poskušamo ozavestiti. Vendar
narava je nema sfinga, ki molči, in za razkritje njenih
skrivnosti je potrebna notranja dejavnost človeka, šele
takrat lahko skozi našo aktivnost narava govori – ter
razkrije vlogo poletja za osebno življenje posameznika
in razvoj človeškega duha.
Igra, ki nam jo v intervjuju na kratko oriše Werner
Kuhfuss, je ena izmed aktivnosti, s katero vadimo
zavest za svet, ki se nam kaže v kulturi in naravi.
Tudi življenje Leonarda da Vincija, ki ga na kratko
skiciramo, je bilo prežeto z igro, skozi katero se je
rojevala lepota, ki kot poletje ni mogla brez zime. Igro
s svetom je vzel kot resnično in tako tudi ustvarjal
najbolj vzvišene stvaritve umetnosti.
Leonardo je feniks, ki se v lastnem ognju spoznanja
tragično sežge, da se iz lastnega pepela ponovno
rodi. Ta izjemna slika človeškega duha je tudi v
jedru zgodb o svetem gralu, ki ga v obliki starih
pozabljenih pravljic tudi objavljamo. Obenem
lahko preberete tudi doživetje dijakinje, ki piše o
Parzivalu, iskalcu in kralju svetega grala, ki ga je v
slavnem epu oživel Wolfram von Eschenbach. Tudi
on poveže sveti gral s feniksom, simbolom smrti
in vstajenja. (To so le drobci, ki v poplavo gralskih
govoričenj prinašajo duha.)
Poleg drugega dela Splošnega nauka Rudolfa
Steinerja objavljamo tudi dve komentirani
basni, ki preko živalskih likov izjemno
dobro opisujejo sodobnost in tudi
mnogo ponujajo ... Ni nenavadno, da
je bil tudi Leonardo velik ljubitelj
in pisatelj nadčasnih basni.
V najbolj posebnih podobah
pa se izražajo risbe in pisni
izdelki naših šolarjev in
učiteljev. Tu je doživetje
ameriške waldorfske šole,
maturantski ples, igre,
ekskurzije, športni
dnevi ... in tudi
pesem, ki si jo
lahko zapojete.
■ Matija Korošec, 10. razred
WALDORFSKE NOVICE, POLETJE 2006 3