Waldorfske novice - Jesen 2014

More documents

Recommendations

Info

lahko pomagamo in spoznamo smisel ter protiutež njihove inkarnacije. Pri tem se naučimo truditi za zdravo družbeno povezavo ter še naprej razvijamo naše skrite sile kot duhovna človeška bitja. Ali lahko razložite, kaj sta Rudolf Steiner in Karl Koenig rekla o tem, kaj ti posamezniki v svojo inkarnacijo prinesejo? Ljudje, ki so prizadeti, prinašajo karmično milost in karmično delo staršem, bratom in sestram, vzgojiteljem – vsem, ki so kakor koli povezani z njimi. To je pravi Kristusov zdravilni impulz, da se naučimo družbeno povezovati in skrbeti za soljudi. Vsak prizadet človek prinese posamezniku, staršem, družini in družbi posebno sporočilo. Rudolf Steiner je nekoč rekel, da v primeru, da hočemo 'nepravilnost', ki jo opazimo pri otroku, takoj 'popraviti', se je skušamo znebiti, potem se pravzaprav ne naučimo nauka, ki ga ta prinaša, hkrati pa morda izženemo delec genija. Sam verjamem, da je to res, saj je moj sin Kieran, kar pomeni 'sončni žarek', prišel na ta svet kot angel, ki je mene in mojo družino spodbudil, da smo se vrnili nazaj na duhovno pot, ko smo bili izgubljeni v morju materializma. Rodil se je s cerebralno paralizo in je kasneje dobil tudi napade. Konvencionalna medicina mu ni mogla pomagati in zato me je Kieran popeljal na holistično potovanje, kjer sem se, ko sem iskal način, kako pozdraviti svojega sina, srečal tudi z antropozofijo. To, kar sem na poti odkril, pa je pomagalo pozdraviti mene. Kakovost Kieranovega življenja se je izboljšala in z nami je ostal dovolj dolgo, da smo zaključili naše življenjske naloge. Dva tedna po sedmem rojstnem dnevu pa je nenadoma umrl. To je bila najtežja preizkušnja zame kot očeta, kot zdravnika in kot človeka. Vendar sem mu bil hvaležen za njegovo učenje, da sem lahko že v času njegovega življenja spoznal njegove darove. To je bila najtežja in hkrati najboljša izkušnja v mojem življenju. Kieran je bil žarek svetlobe, angel na zemlji, ki se je globoko dotaknil vsakogar, ki je prišel z njim v stik. Verjamem, da so otroci z avtizmom, tako kot moj sin, tukaj zato, da nas učijo. Kaj se zgodi s starši? Kot razumem, je zelo velik odstotek ločitev v družinah z avtističnimi otroki. Ali je tem družinam mogoče pomagati? Starši otrok z avtizmom so na splošno izčrpani, osamljeni in prizadeti. Fizična, čustvena in finančna bremena so velika in prijatelji ter družina se umaknejo. Vendar je podatek, da se 80 % staršev avtističnih otrok loči, napačno. Nedavne študije so pokazale, da ima 64 procentov otrok s težavami avtističnega spektra dva poročena biološka starša ali starša, ki sta jih posvojila, medtem ko ima dva starša tudi 65 odstotkov otrok brez teh težav. Druga študija je razkrila, da je možnost ločitve med starši avtističnih otrok 24 odstotna, medtem ko je med starši neavtističnih otrok ta 14 odstotna. Kateri koli od njih verjamete, obe kažeta na precej manj kot 80 odstotkov. Družinam avtističnih otrok in odraslih je na voljo mnogo virov, od zagovornikov do financ, diagnostike, knjig, diet, skrbnikov, podpornih skupin, socialnih programov, izobraževanja, starševske podpore, blogov, odvetnikov itd. Z nekaterimi se je mogoče povezati na: www.autismspeaks.org/family-services/resource-guide Kaj se zgodi, ko avtistični otroci odrastejo? Vse je odvisno od stopnje njihove funkcionalnosti in tega, koliko smo jim lahko pomagali, da se vključijo v svet. Zelo pomembno je zgodnje ukrepanje, razumevanje posameznikov z njihovimi posebnimi darovi in problemi, nato pa od podpore, ki jim jo nudimo, da so se sposobni odpreti, prenašati svojo okolje in biti zmožni v njem živeti. Na splošno se stvari izboljšajo, ko avtistični otroci odrastejo, vendar blizu 35 odstotkov odraslih avtistov še vedno nima plačane zaposlitve ali višje izobrazbe od srednje šole. Statistika je dramatična: v približno desetih letih bo več kot 500 000 otrok z avtizmom odraslo. Nekateri od njih bodo imeli lažje oblike, kot je na primer Aspergerjev sindrom ali 'visoko funkcionalni avtizem' in bi lahko bili sposobni živeti bolj neodvisno in bolj izpolnjujoče življenje. Toda tudi ti bodo potrebovali neke vrste podporo, potrebe tistih z nizko funkcionalnimi oblikami avtizma pa bodo velike in stalne, saj bodo nekateri večno živeli v varovanem okolju, bodisi doma ali v skupnem domu, in ne bodo nikoli imeli službe. So pa tudi taki, ki živijo, ne le normalno, ampak neverjetno življenje, ker lahko svetu veliko dajo v smislu ustvarjalnosti in znanja, ko z nami delijo svoje darove in slabosti ter tako naredijo svet boljši za vse nas. Le 'odprti' moramo biti do njih, jim dati priložnost brez naših tradicionalnih meja, ki 'omejujejo'. Kakšne so raziskave, ki potekajo in ki nam bodo omogočile načrtovati prihodnost? Raziskave kažejo, da se tveganje s starostjo očeta in matere ob spočetju povečuje. Prav tako je tveganje večje pri višji stopnji folne kisline, pri vročini in gripi v času nosečnosti itd. Trenutno raziskujemo tako genske kot okoljske činitelje. Poleg tega potekajo pomembne raziskave o tem, kakšna je povezava med drobovjem in možgani (na kar nakazuje tudi Steinerjev pogled na povezavo ali odsev med zgornjimi in spodnjimi silami). Bliža se tsunami avtizma. Število otrok, ki jim je bila postavljena ta diagnoza, je poletelo v nebo in v ZDA bomo kmalu imeli milijon 18 let in več starih mladih ljudi z avtizmom. To je globalen klic k prebujanju! Članek je bil objavljen v reviji Lilipoh. prevod: Marina Nuvak 12 Waldorfske novice
Z g o d b a Godi Keller Preprost človek Moj oče je bil preprost človek. Mrtev je že več kot trideset let. Ali, kot bi sam rekel, leži pod rožicami. Vendar to ni čisto res, kajti tam je ležal prvih 25 let. Potem pa so morali obnoviti grob. To se zgodi na mnogih področjih, kjer je več običajnih ljudi, kot je stalnih mest za grobove. Kot sem že rekel, bil je preprost človek. In to pomeni, da ni bil izobražen. Zato je delal v livarni, kjer je bilo tako vroče in prašno, da so delavci pili že od jutra. In še več, pivo je bilo hladnejše in bolj osvežujoče kot čaj, ki so ga dobili iz velikih posod. Ko veliko piva združiš z veliko prahu, je to slabo za vsakogar, še toliko bolj pa za nekoga, ki je v mladosti trpel pomanjkanje hrane. In tako je kasneje, v 50-ih letih običajno poslal nas otroke k mesarju z naročilom: 4 svinjske zrezke, ampak naj bodo čim bolj mastni, prosim! Maščoba je še poslabšala učinek piva in prahu in povzročila smrt mnogih, ne le mojega očeta, ki je doživel 52 let. Zanimivo pa je, da kljub vsemu še vedno ostaja moj najboljši učitelj. Ni dosti vedel, toda bil je moder človek. In poleg tega je bil strog. Ni mi dovolil obiskovati gimnazije, ker ni bila uporabna, poleg tega pa smo bili delavska družina. In tako dalje. In tako sem opustil misel, da bi šel na gimnazijo. Pozneje sem kljub temu dokončal višjo izobrazbo. Našel sem svojo pot med socialnimi oblikami šolanja in končno prišel na univerzo. V svetu mojega očeta je bila beseda 'univerza' čarobna oznaka za nerešeno uganko. To sem dojel, ko me je nekoč, ko sva sedela ob pivu, vprašal: 'Kaj pa pravzaprav delate tam?' Moral sem mu razložiti, da študiram s profesorico, ki se ukvarja z vprašanjem, do katere mere je črka 'n' neodvisen glas v besedah, kot sta 'thank' ali 'bank'. Razlike v plači med profesorico in delavcem v livarni nisem omenjal. Da to izhaja iz dejstva, da ona, ki dela na univerzi, očitno ni običajna ženska, ampak zapletena, kar ji očitno daje pravico do višje plače. Toda ne želim žaliti akademikov in poleg tega vprašanje plač danes ni več tako enostavno, še več, sam sebe spravljam v past, kajti tudi moje življenje je zaradi mojega študija zapleteno. Univerza je pomembna in koristna. Svet je zaradi nje bogatejši in tam si gotovo vsakdo zasluži svojo plačo. Stvar je v tem, da iz nekega težko razumljivega vzroka ljudje vztrajno uvrščamo nekatere poklice nižje kot druge, nekatere pa višje. Eden tipičnih poklicev, ki so zelo visoko cenjeni, je poklic pilota, medtem ko šofer avtobusa pripada nižjim. Potem ko pilot, specialist, ki ga tudi sam zelo visoko spoštujem, preveri vse aparature, zapelje letalo na vzletno stezo in varno vzleti, zaupa letenje avtomatskemu pilotu. Po tem je njegovo delo le nadzor poleta in ukrepanje v nujnem primeru. Manj ga je, bolje. Kako bi bilo, če bi tudi šofer avtobusa naredil tako malo? O ne! V spodnjih območjih delajo ves čas in promet na cesti je bolj nevaren kot tisti v zraku. Problem ni v tem, da se pilotova plača uvršča v višino njegovega dela. Gre za to, da mu njegova višja izobrazba daje višji status. Šoferji avtobusa in delavci v železarni tega nimajo. So le preprosti ljudje. Vse to temelji na nesporazumu, ki bi ga, v imenu mojega očeta, rad razčistil. Nagnjeni smo k temu, da mislimo, da je modrost sinonim za znanje. Vendar modrosti ne moremo meriti preprosto kot znanje. Zato je družbeni status običajno osnovan na znanju, medtem ko bi ga morala določiti modrost. Ta pa, kot sem že rekel, ni znanje. Modrost je mnogokrat raje enostavnejša kot zapletena. Ni je mogoče študirati, človek si jo mora v času svojega življenja pridobiti. In zato je prav tako mogoče, da naletimo nanjo tako v pralnici kot na univerzi, da je plačana, ali tudi ne. In prav gotovo lahko nanjo naletite v vaši soseski. Pa lepo jih pozdravite v mojem imenu. prevedla: Marina Nuvak d Tammy Mcallister (Dreamstime) Waldorfske novice 13
Page 2 and 3: K a z a l o Waldorfske novice Časo
Page 4 and 5: Š i r i m o o b z o r j a izredni
Page 6 and 7: Š i r i m o o b z o r j a jo resno
Page 8 and 9: povezave, vendar pa je strah zbujaj
Page 10 and 11: sedemdeseta leta je raziskovanje zd
Page 14 and 15: U t r i n k i Simona Pajk Počitni
Page 16 and 17: U t r i n k i Mateja Petan Skupna u
Page 18 and 19: O E S a v i n j a Boštjan Štrajha
Page 20 and 21: O E G o r e n j s k a Sprejem prvo
Page 22 and 23: O E V i p a v s k a d o l i n a Dar
Page 24: V a b i l a Waldorfska šola in vrt

Waldorfske novice - Jesen 2014

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?