Waldorfske novice - Jesen 2014

More documents

Recommendations

Info

Š i r i m o o b z o r j a jo resnost prinaša. Eno je potrebna resnost za obstoj; drugo je neizmerljiva vrednost igrivega odnosa do življenja. Vemo, da je kreativnost odvisna tako od zavednega kot od nezavednega umskega procesa. Po drugi strani so Nietzsche, Schiller, Steiner in Jung vsi poudarili igro kot obliko estetske izkušnje, ki bi ji lahko rekli igrivost. Poudarili so veselje, ki je prisotno pri vseh oblikah igre, in kakovost zdravega fizičnega in domišljijskega izražanja. Obstajajo trije glavni vidiki igre. Prvi je žal pogosto pozabljen – veselje in toplina ugodja – nekaj, kar je v tem času nedvomno zelo pomembno. Drugi se tiče zavesti in nezavednega posnemanja pomembnih gibov. Tretji je potreba po igri kot primarni dejavnosti zaradi dejavnosti same, nekaj, česar ni mogoče raziskovati. Tukaj navdušenje nad igro nima nobenega materialnega interesa in torej dvigne igro v posvečen svet človeškega bitja. Leta 2008 je avtor članka David Brierley za to revijo napisal dva članka z naslovom 'Igra je čisto resna stvar'. Od takrat do danes je igra, to zatočišče zgodnjega otroštva, katerega pomemben sestavni del je, še bolj ogrožena. Še v večji nevarnosti pa je v poznejših letih otroštva in mladosti, ko igra predstavlja pomemben del ustvarjalnosti. prevod: Marina Nuvak The Joy and Mastery of Play Play is often seen in contrast to work. In this context we still tend to think of play as trivial and lacking is serious purpose, even though, in the last five years evidence has mounted as to the benefits of play in relation to emotional well-being and intellectual achievement. In Europe in the last few years there has been a greater emphasis on the achievement of high quality pre-school and lower elementary schooling. However, there is a great difference of opinion as to what this entails. On the one side there are many kindergarten and elementary school teachers who strive to provide a rich, sensory, stimulating environment where social contexts are important. But on the other side there are policy makers and politicians supported by a minority of school leaders who adopt the ‘the earlier the better’ approach where the idea is to introduce formal education principles of literacy and numeracy in kindergartens. Unfortunately reforms have been in support of the latter in spite of the fact that substantial research points to the fact that a vital ingredient for healthy cognitive and social development is the provision and support for play free from pressure particularly up to the age of nine izredni profesor David L. Brierley Spreminjanje uma Septembra lansko leto so mnogi naši učitelji, starši in udeleženci seminarja za waldorfske učitelje sodelovali na simpoziju v Zagrebu, pod naslovom 'Od možganov do uma', kjer smo govorili o vrednotah waldorfske šole v povezavi z nevroznanstvenimi odkritji. Udeleženci so imeli čast slišati stališča ugledne, svetovno znane znanstvenice, pisateljice, gospe, ki nastopa v mnogih medijih, in baronice, Susan Greenfield. Kot profesorica sinaptične farmakologije na univerzi v Oxfordu se osredotoča predvsem na iskanje zdravila za alzheimerjevo in parkinsonovo bolezen. Konferenca je bila priložnost, da skupaj pogledamo na vprašanje izobraževanja in zdravja. S tem člankom vas želim spomniti na pomen te naveze. Prvi vtis, ki ga o Susan Greenfield dobimo, je, da za svojih 63 let izgleda odlično, in razkrije nam, da ima osebnega trenerja za squash. Kmalu postane tudi očitno, da je kot javna osebnost posebno ponosna na svoj videz. Njeno mnenje je polemično, posebno kar se tiče njenih raziskav o tem, kako na strukturo naših možganov vpliva pretirana raba tehnologije. Poudari, da tukaj ne gre za poškodbo možganov kot takih, temveč za 'na novo vzpostavljene povezave'. Možgani so 'plastični', kar pomeni, da jih je mogoče pregnesti. In zato leta oblikovanja v otroštvu pomembno vplivajo na to, kako se 'vzpostavijo povezave' v možganih. Ko nevroznanstveniki rečejo, da so možgani 'plastični', s tem mislijo, da so prilagodljivi, odzivni in takšni, da se jih da spreminjati. Spreminjati se dajo glede ne izzive, s katerimi se v vsakdanjem življenju srečujemo. Ta prilagodljivost ne omogoča le spremembe, ampak tudi iskanje kreativnih rešitev. Človek v svojem življenju ves čas na novo ureja zbrano bogastvo izkušenj in spominov. Istočasno je razvil sposobnost predstavljanja, ki mu omogoča, da se prilagaja svojim lastnim potrebam in potrebam družbe. En vidik plastičnosti je sposobnost, da zadržimo določene slike iz otroštva in jim damo novo obliko. Takšne kratkoročne in dolgoročne procese raziskuje Nobelov nagrajenec Eric Kandel. Drugi vidik plastičnosti možganov je koncept kritičnih obdobij. V določenih obdobjih starosti se pojavijo okna priložnosti, ko so najugodnejši pogoji za učenje in prilagajanje. Če te plastičnosti ob pravem času ne izkoristimo, se okna zaprejo, pogosto za vedno. To pa seveda vpliva na izobraževanje. To je osnovna ideja razvojnega pristopa v waldorfski pedagogiki, kjer je učni načrt zasnovan na uporabi zmožnosti, latentnih sil, izraženih v različnih starostnih skupinah. Prejšnji mesec so bili v Veliki Britaniji objavljeni podatki, ki kažejo na to, da povprečno preživimo dosti več časa ob ekranski tehnologiji, kot so pametni telefoni, računalnik in televizija, kot pa spimo. Ta prehod vidijo 6 Waldorfske novice 6
znanstvene študije, ki ostajajo znotraj izbrane skupine strokovnjakov, svoje izkušnje javno objavila. Meni, da se je zavoljo naših otrok potrebno upreti , povedati, kar je povedati treba, sprožiti javno razpravo. kot zelo pomemben. Ko vprašamo Susan Greenfield, ali kaj vpliva nanjo to, da je v središču tako vročih razprav, nam prizna, da je vsakdo rad priljubljen pri medijih. Vendar čuti, da gre tukaj za nekaj, česar ne smemo preprosto zanemariti. Razprava bo vedno imela dve plati in je dostikrat lahko razgreta in osebna. Že nekaj let namreč opozarja na možne nevarnosti, ki jih prinašajo računalniške igrice in internet. Trdi, da ima digitalna tehnologija velik vpliv na naš način življenja. Kot nevrologinja še predobro ve, kako okolje vpliva na razvoj možganov in kako lahko to stori pozitivno. To je v zadnjih letih, ob vznemirljivem porastu števila bolnikov z alzheimerjevo boleznijo, tudi del njenega dela. Profesorica Greenfield da svojim poslušalcem jasno vedeti, da čuti, da kultura ekranske tehnologije današnjega časa 'na novo vzpostavlja povezave' v možganih na način, ki zna biti poguben. Ta izjava sploh ni pretirana. Mnogi starši se že sprašujejo, ali so aktivnosti na računalniku zdrave. Pravzaprav je danes na mnogih šolah uporaba pametnih telefonov v času pouka prepovedana, večinoma na pritisk staršev. Učitelji pogosto čutijo olajšanje, saj vidijo, da mobilni telefoni in računalniške tablice v šoli ter pretirano igranje igric v prostem času motijo učni proces. Pojav 'motnje pozornosti' je za večino učiteljev in staršev zaskrbljujoč. Postal je vinjeta modernega časa, ko nas nadleguje tehnologija, ki smo si jo vsilili sami. Vsi mi smo raztreseni, vsi doživljamo, da se nas pri našem delu prekinja. Vprašanje v povezavi z razvojem neodvisnega mišljenja, domišljije in izražanja samega sebe je, ali otroci zmorejo biti pozorni dlje časa in ne le v krajših intervalih. Po drugi strani pa Susan Greenfield pogosto obdolžijo, da je oseba, ki širi paniko. Vendar je v njenih knjigah navedena vrsta raziskav, ki potrjujejo njene trditve, tako tudi v njeni zadnji knjigi 'Spreminjanje uma: Kako digitalne tehnologije vplivajo na naše možgane' ('Mind Change': How Digital Technologies Are Leaving Their Mark on Our Brain'). Uporablja izraz 'spreminjanje uma' kot analogijo na 'spreminjanje podnebja'. Prav tako kot je globalno, nezaslišano in sporno vreme, moramo narediti korake tudi k obrzdanju digitalne tehnologije, da bomo naredili življenje lepo. Njene knjige so neustavljiv dokaz, da je digitalni svet prava grožnja naši blaginji v prihodnje. Susan Greenfield se je odločila, da bo, namesto da bi sledila svojim kolegom znanstvenikom, ki objavljajo Susan Greenfield se je v javnosti prvič pojavila leta 1994, ko so jo na Kraljevem inštitutu povabili, da ima predavanja v času božiča. Vse od leta 1825 je bila prva ženska, ki so jo povabili. Naslov njenega predavanja je bil 'Potovanje v središče možganov'. Njen življenjepis je zelo zanimiv. Ni študirala znanosti, na Univerzi v Oxfordu je študirala klasike. Potem se je odločila za filozofijo, nato za psihologijo, na koncu pa na nevroznanost. V najinih razgovorih sem izvedel, da je naklonjena svobodni vzgoji, kjer so umetnost, znanost in družboslovje na isti ravni, kjer dobiš širok splošen pogled, preden se na visoki šoli nečemu posebno posvetiš. Leta 1998 je bila imenovana za direktorico Kraljevega inštituta, najvišje znanstvene ustanove v Veliki Britaniji, ponovno prva ženska, ki je dobila to mesto. Kot raziskovalki, pisateljici in predavateljici (kar ji je, kot pravi, v užitek in ima po svoji mami, ki je bila plesalka, oče pa je bil električar), ji je bil podeljen naslov baronica, kar pomeni, da ima svoj sedež v angleškem parlamentu (House of Lords), kjer ima priložnost opozarjati na ta, s tehnologijo povezana, področja. Toda njeno glavno delo je iskanje zdravila za alzheimerjevo bolezen – zdravilo, ki bi preprečilo odmiranje možganskih celic. Verjame, da bo približno čez dvajset let na voljo zdravilo za to bolezen. Jasno je, da bo to veliko olajšanje za vedno večje število bolnikov z alzheimerjevo boleznijo ter z demenco povezanimi boleznimi, toda moral sem jo vprašati po njenih stališčih glede možnih učinkov digitalne tehnologije, ali bi to na splošno pomenilo sprejetje poraza. Navsezadnje mora biti naš glavni cilj najti pot do tega, da se takemu stanju predvsem izognemo. Drugače povedano, kako do preventive, salutogen pristop. To nas pripelje do razprave o vprašanju zdravja v povezavi z izobraževanjem. Kako lahko metodologija v občutljivih letih šolanja prispeva k zdravemu razvoju sinaptične mreže v možganih in po možnosti pripelje do prožnosti v povezavi z manj zaželenimi platmi modernega življenja? Trenutno pa nas zanima to, kako lahko v tej smeri pomaga dosledna waldorfska metodologija. Izsek iz knjige Susan Greenfield, 'Spreminjanje uma', ki je izšla 21. avgusta Izraz 'čustvena inteligenca' v vsakdanjem jeziku vedno pogosteje uporabljamo za označevanje 'sposobnosti, zmožnosti, veščine ali zaznane zmožnosti dognati identiteto, oceniti in obvladovati čustva pri posamezniku in drugih.' ' Zanimivo je vprašanje, ali je čustvena inteligenca del splošne inteligence ali nekaj drugega, vendar to ni naše glavno vprašanje. Dovolj bo, da povemo, da če je to nekaj, kar se, kot sama inteligenca, od osebe do osebe razlikuje, potem čustvena inteligenca ne more biti lastnost, ki jo je mogoče določiti in zagotoviti od rojstva. Anketa med 14 000 študenti v Michiganu je odkrila, da upada raven sočutja. Kot vse ankete tudi ta ne more pokazati vzročne Waldorfske novice 7
Page 2 and 3: K a z a l o Waldorfske novice Časo
Page 4 and 5: Š i r i m o o b z o r j a izredni
Page 8 and 9: povezave, vendar pa je strah zbujaj
Page 10 and 11: sedemdeseta leta je raziskovanje zd
Page 12 and 13: lahko pomagamo in spoznamo smisel t
Page 14 and 15: U t r i n k i Simona Pajk Počitni
Page 16 and 17: U t r i n k i Mateja Petan Skupna u
Page 18 and 19: O E S a v i n j a Boštjan Štrajha
Page 20 and 21: O E G o r e n j s k a Sprejem prvo
Page 22 and 23: O E V i p a v s k a d o l i n a Dar
Page 24: V a b i l a Waldorfska šola in vrt

Waldorfske novice - Jesen 2014

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?