Waldorfske novice - Jesen 2014

More documents

Recommendations

Info

povezave, vendar pa je strah zbujajoča povezava med vse večjo priljubljenostjo socialnih omrežij in upadanjem sočutja nedvomno vredna obravnave.' 'Ni težko opaziti, kako lahko ta dva trenda, pojemanje sočutja ter povečanje števila on-line zvez, dejansko povežemo. Kot je poudaril psiholog Larry Rosen, če prizadeneš čustva nekoga, a ne moreš videti njegovega odziva, ne boš dobil zadosti znakov, da bi lahko razumel, se opravičil ali se kako drugače oddolžil. Povečanje občutka osamljenosti je lahko posledica povečanja priložnosti, da lahko zaradi hitrosti, s katero lahko osebne podatke objavimo, nepremišljeno, brez predhodnega premisleka v svet pošljemo podatke, ki utegnejo nekomu škoditi. Če sočutje izvira iz izkušenj v medosebni direktni komunikaciji in če smo dobri le v tem, kar vadimo, potem bi lahko bilo sočutno povezovanje v resničnem svetu dobra analogija mreženju med posameznimi nevroni, ko ti 'trčijo skupaj'. Če pa ne čutite, da bi vas imel kdo rad, boste morda še toliko bolj v skušnjavi, da vam ne bi bilo mar za druge ali pa vas bo to samo manj skrbelo. In kakšen vliv bi lahko ta brezbrižnost imela na naše lastno videnje tega, kaj je pomembno in primerno deliti z drugimi? Razen sočutja pa bi lahko prekomerna uporaba interneta na splošno vodila v manjšo zmožnost učinkovitega komuniciranja, kajti povezana je s pomanjkanjem čustvene inteligence, vključno s slabo zmožnostjo razumevanja obraznih izrazov.' Kratka ocena knjige 'Spreminjanje uma' Osnovna tema knjige je nesporno dejstvo, da na razvoj človekovih možganov vpliva okolje, zato bi morala biti razprava o vse bolj razširjeni uporabi tehnologije v zavesti nas vseh. Avtorica raziskuje tri vidike tega: tesno zvezo družbenega mreženja z odnosi in identiteto; povezavo med igranjem video iger in pozornostjo, odvisnostjo in nasiljem in vpliv iskalnikov na spomin in učenje. Vsaka trditev ima vedno dve plati: ena lahko trdi, da lahko socialno mreženje poveča število prijateljstev, po drugi strani pa je čas, ki ga preživimo ob beleženju in odzivanju na objavljene podatke, čas, ko ne delamo nečesa drugega. To bi lahko bil čas za domačo nalogo, za branje ali za pogovor na štiri oči z odraslimi ali prijatelji. Igranje video iger bi lahko podpiralo sposobnosti zaznavanja, vendar nesporno zmanjšuje zmožnost pozornosti. In tukaj tiči težava. Bralci knjige bodo verjetno imeli vnaprej določen pogled na človekova nagnjenja k ekranski tehnologiji. Večina učiteljev se bo strinjala z mnenjem Susan Greenfield, nekateri starši bodo takšno aktivnost videli kot razburljivo in dragoceno in ne bodo imeli nič proti uporabi tehnologije v zgodnjih letih otroštva. Nekateri se bodo pritoževali zaradi pomanjkanja domišljijske igre, drugi pa bodo na to gledali kot na 'staromodno'. O vsem tem je mogoče razpravljati in morda je prav to avtoričina želja. V zvezi s tem se je primerno vprašati, kakšen je odnos waldorfske šole do tega vprašanja. O waldorfski šoli v Kaliforniji je bilo lansko leto, tako preko članka v New York Timesu kot preko oddaje na CBS veliko govora, ker starši in učitelji šole niso verjeli, da digitalna tehnologija koristi razvoju njihovih otrok. To samo po sebi ne bi bilo nič nenavadnega, vendar je dejstvo, da je večina teh staršev, zaposlenih v Silicijevi dolini, kjer delajo za podjetja, kot so Google, Yahoo in Hewlet-Packard, to šolo izvzelo iz trenda modernega sveta. Eden največjih kritikov med starši je vodilni tehnolog eBaya. Morda pa nekateri bralci knjige 'Spreminjanje uma', ki delajo s tehnologijo, razumejo ta problem na čisto drugem nivoju, kot večina izmed nas. Knjige Susan Greenfield: prevod: Marina Nuvak Journey to the Centres of the Mind: Toward a Science of Consciousness W.H. Freeman, London 1994 Brain Story: Why do We Feel and Think as We Do? BBC Books, London 2000 Tomorrow's People: How 21st Century is Changing the Way We Think and Feel. Penguin 2004 ID. The Quest for Identity in the 21st Century: The Quest for Meaning in the 21st Century. Sceptre, London 2009 Mind Change. Rider, London 2014 Book on the educational aspects by David Brierley The Painter of a Modern Life: Mindsets for Resilience and Creativity in Contemporary Education. Parsifal, Ljubljana 2012 Mind change In September last year many of our teachers, parents and students participated in a conference in Zagreb entitled ‘From Brains to Minds’ which focused on the values and tasks of the Waldorf school in relation to the findings in the field of neuroscience. Participants were fortunate to listen to the views of the distinguished, world-famous scientist, writer, broadcaster and baroness, Susan Greenfield. Her work as professor of synaptic pharmacology at Oxford University revolves around finding a remedy for Alzheimer’s and Parkinson’s disease. The conference gave an opportunity to work together on education as a health issue. The following article serves as an update on the relevance of this connection. The first impression of Susan Greenfield is that 8 Waldorfske she novice seems remarkably fit for a 63-year-old and she reveals she has a personal squash trainer. In addition it becomes evident that as a public figure she takes pride in her appearance. Her opinions are controversial particularly when it comes to her research into how the structure of our brains are being influenced by the over-driven use of technology. She stresses that this does not involve damage to the brain as such but a ‘re-wiring’.
Š i r i m o o b z o r j a Pediatrovo videnje avtizma Nam lahko, prosim, poveste nekaj o vaših izkušnjah? Dr. Allen: Že 21 let sem pediater in zaključil sem študij antropozofske medicine, holistične medicine in tradicionalne pediatrije. Leta 2008 sva z ženo ustanovila antropozofski medicinski center blizu Fair Oaksa v Kaliforniji. Sodelujeva z doktorico Susan Johnson in dr. Williamom Bento, kakor tudi z evritmijskim, kranosakralnim in umetnostnim terapevtom ter tudi terapevtom za posebne potrebe. Ali opazite med svojimi pacienti povečano število avtističnih otrok? Da, od leta 1990 opažam med svojimi pacienti znatno povečanje števila avtističnih otrok pa tudi po svetu nasploh. Nam lahko, prosim, opišete, katere so osnovne značilnosti avtizma ali spektra, ki ga trenutno s to besedo označujemo? Kako se je v zadnjih nekaj letih spreminjal? Avtistične težave (ASD) zaznamujejo: 1. Težave s socialnim povezovanjem, kot so: ne odzivajo se na svoje ime, imajo manjše zanimanje za ljudi ter pozneje spregovorijo. V zgodnjem otroštvu imajo mnogi otroci z avtizmom težave pri socialnih igrah, ne oponašajo drugih in se raje igrajo sami. Nekateri ne iščejo utehe ali se ne odzovejo na tipični način na jezo oziroma ljubezen staršev. 2. Težave s komunikacijo. Majhni otroci z avtizmom pogosto začnejo govoriti pozneje, se težje učijo uporabo gest in kažejo nezmožnost za razumevanje govorice telesa, tona glasu ter izrazov s prenesenim pomenom. Tudi odrasla oseba z avtizmom bi lahko kot sarkazem razumela naslednje besede: O, to je pa res super!, kar pomeni, da je res super. 3. Nagnjenost k ponavljajočemu obnašanju. Običajno ponavljanje je tleskanje z rokami, guganje, poskakovanje in vrtenje, razvrščanje in ponovno razvrščanje predmetov, ponavljanje zvokov, besed ali stavkov. Včasih je ponavljanje samospodbujajoče, kot je na primer premikanje prstov pred očmi. Vendar pa so simptomi in njihova moč zelo različni. Gledano v celoti, so lahko njihovi učinki relativno blagi izziv za nekoga na visoko funkcionalnem koncu avtističnega spektra. Pri drugih so lahko bolj resni, ko ponavljajoče obnašanje in govor ovirata vsakdanje življenje. Prvo oznako avtizma je leta 1908 dal švicarski psihiater Paul Eugen Bleuler. Z njo je označil shizofrenega bolnika, ki se je umaknil v svoj svet. Koren besede avtizem prihaja iz grške besede 'autos', kar pomeni 'sam'. Če to dopolnimo z grško besedo 'ismos', kar pomeni 'dejanje ali stanje', dobimo izvirno besedo, ki pomeni približno stanje zamaknjenosti ali potegnjenosti vase. To je danes jasno, kajti ljudje z avtizmom pogosto dajejo videz, da so izgubljeni sami v sebi. Pionirja v raziskovanju avtizma sta bila Hans Asperger in Leo Kanner, ki sta v 1940-ih letih delala vsak zase. Ameriški otroški psihiater Leo Kanner je proučeval otroke, ki so kazali težave v socialnem delovanju, težave pri prilagajanju spremembam in rutinskim opravilom, dober spomin, občutljivost na dražljaje (posebno zvok), odpor in alergije na hrano, dober umski potencial, ekolalio ali nagnjenje k ponavljanju besed za drugimi ter težave pri spontanih dejavnostih. To so bili otroci, ki so bili močno prizadeti. Hans Asperger je proučeval drugačno skupino otrok. Tudi njegovi otroci so bili podobni tistim, ki jih je proučeval Kanner, toda razlikovali so se v enem pomembnem vidiku: niso imeli jezikovne težave ecolaile. Ti so govorili kot odrasli. Omenil je tudi, da so bili mnogi med njimi nerodni in glede motoričnih spretnosti drugačni od normalnih otrok. To so bili zelo sposobni otroci. Poleg tega so okoli 1940. leta starše avtističnih otrok začeli kriviti za otrokov avtizem, posebno matere, ki so jih imenovali 'mame hladilniki'. Za tem je tičala ideja, da postanejo otroci avtistični zaradi materine brezčutnosti. Predvidevali so, da so matere 'hladne' do svojih otrok, da se niso z njimi igrale in družile, jih niso ljubkovale. Zdaj seveda vemo, da je to smešna teorija in posledica prehitrega sklepanja. Šele do šestdesetih let je bil avtizem priznan kot posebna motnja, ločena od ostalih, kot sta na primer shizofrenija in zaostalost. Do tedaj so ga zdravili zelo podobno kot te motnje. Od šestdesetih let dalje in skozi Waldorfske novice 9
Page 2 and 3: K a z a l o Waldorfske novice Časo
Page 4 and 5: Š i r i m o o b z o r j a izredni
Page 6 and 7: Š i r i m o o b z o r j a jo resno
Page 10 and 11: sedemdeseta leta je raziskovanje zd
Page 12 and 13: lahko pomagamo in spoznamo smisel t
Page 14 and 15: U t r i n k i Simona Pajk Počitni
Page 16 and 17: U t r i n k i Mateja Petan Skupna u
Page 18 and 19: O E S a v i n j a Boštjan Štrajha
Page 20 and 21: O E G o r e n j s k a Sprejem prvo
Page 22 and 23: O E V i p a v s k a d o l i n a Dar
Page 24: V a b i l a Waldorfska šola in vrt

Waldorfske novice - Jesen 2014

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?