RMZ – MATERIALI IN GEOOKOLJE

450 Lajovic, A.Ingersol pa je bil zlata rezerva. Zrakaje bilo ob polni zasedenosti kapacitetv livarni ravno še dovolj. Po ukinitviproizvodnje v livarni pa so, kot kaže,tudi kompresorji imeli vsega dovoljin so drug za drugim »zaribali« alipa jih je celo razneslo. Na srečo brezhujših posledic.Inštalirana električna moč v livarni(vključno s kompresorsko postajo)je bila okoli 0,5 MW, seveda pa vsistroji navadno niso bili vklopljeniistočasno. Kljub temu pa je porabaelektrike na območju železniškihdelavnic v Šiški vztrajno rasla,kar je bila konec osemdesetih žeresna težava, poleg občasnih izpadovelektrične napetosti, seveda.Za pogon ključnih naprav v livarnise je v takih primerih (podpihkupolk, dvigala, razsvetljava, pripravapeska) uporabljal električniagregat Torpedo z avtomatskimvklopom (l50 kW), ki je bil (oziromaje še) nameščen ob kompresorjih.Za rezanje konic v porabi električneenergije na območju vsehdelavnic v Šiški pa je bil nabavljenračunalniški sistem, ki je v takemprimeru najprej izključil kalilnepeči (80 kW in 45 kW), potem pazaporedoma stružnice za kolesnedvojice (vsaka po 80 kW). No, potempa smo se osvobodili oziromaosamosvojili. Proizvodnja je padala,tozadevne težave pa so postalepreteklost …Delovni časV letih najintenzivnejše proizvodnjeso prvi delavci začeli delo okoli drugeure zjutraj (kurjenje kupolk, zalaganjepeči in priprava taline), ob šestih pa seje navadno že ulivalo. Glavnina je delalado dveh, bolj zagnani pa tudi še popoldne(navadno so ulivali t. i. »strojnolitino«, razkopavali forme, izdelovalikalupe itd.).V tistih letih nas je bilo v livarni zaposlenihdo 60 delavcev (vzdrževalnaskupina je bila posebej, določena delaso delali drugi obrati – armature naprimer), fluktuacija pa velika. Z osamosvojitvijoso se razmere korenitospremenila. Potrebe po naših proizvodihso se v nekaj letih prepolovile. Prilagajalismo se na vse mogoče načine.V začetku devetdesetih let smo najprejspremenili delovni čas tako, da smovsi začeli delati ob šestih, litina pa jebila na žlebu ob deseti uri, sčasoma pasmo morali tudi ta urnik prilagoditi šezmanjšanim naročilom. Leta 2003 jebilo v livarni zaposlenih še 24 delavcev(skupaj z vzdrževalcema), ulivali pasmo vsak drugi delovni dan, dan brezulivanja pa smo porabili za vsa drugadela, ki jih je bilo treba opraviti – npr.pripraviti litino, jedra, forme, armature,očistiti in obrusiti ulitke, popravitistroje itd. Da nam je uspelo z relativnomajhnim številom delavcev vse to postoriti,je bilo mogoče zato, ker nam jez leti uspelo delno mehanizirati notra-RMZ-M&G 2012, 59