450 Lajovic, A.Ingersol pa je bil zlata rezerva. Zrakaje bilo ob polni zasedenosti kapacitetv livarni ravno še dovolj. Po ukinitviproizvodnje v livarni pa so, kot kaže,tudi kompresorji imeli vsega dovoljin so drug za drugim »zaribali« alipa jih je celo razneslo. Na srečo brezhujših posledic.Inštalirana električna moč v livarni(vključno s kompresorsko postajo)je bila okoli 0,5 MW, seveda pa vsistroji navadno niso bili vklopljeniistočasno. Kljub temu pa je porabaelektrike na območju železniškihdelavnic v Šiški vztrajno rasla,kar je bila konec osemdesetih žeresna težava, poleg občasnih izpadovelektrične napetosti, seveda.Za pogon ključnih naprav v livarnise je v takih primerih (podpihkupolk, dvigala, razsvetljava, pripravapeska) uporabljal električniagregat Torpedo z avtomatskimvklopom (l50 kW), ki je bil (oziromaje še) nameščen ob kompresorjih.Za rezanje konic v porabi električneenergije na območju vsehdelavnic v Šiški pa je bil nabavljenračunalniški sistem, ki je v takemprimeru najprej izključil kalilnepeči (80 kW in 45 kW), potem pazaporedoma stružnice za kolesnedvojice (vsaka po 80 kW). No, potempa smo se osvobodili oziromaosamosvojili. Proizvodnja je padala,tozadevne težave pa so postalepreteklost …Delovni časV letih najintenzivnejše proizvodnjeso prvi delavci začeli delo okoli drugeure zjutraj (kurjenje kupolk, zalaganjepeči in priprava taline), ob šestih pa seje navadno že ulivalo. Glavnina je delalado dveh, bolj zagnani pa tudi še popoldne(navadno so ulivali t. i. »strojnolitino«, razkopavali forme, izdelovalikalupe itd.).V tistih letih nas je bilo v livarni zaposlenihdo 60 delavcev (vzdrževalnaskupina je bila posebej, določena delaso delali drugi obrati – armature naprimer), fluktuacija pa velika. Z osamosvojitvijoso se razmere korenitospremenila. Potrebe po naših proizvodihso se v nekaj letih prepolovile. Prilagajalismo se na vse mogoče načine.V začetku devetdesetih let smo najprejspremenili delovni čas tako, da smovsi začeli delati ob šestih, litina pa jebila na žlebu ob deseti uri, sčasoma pasmo morali tudi ta urnik prilagoditi šezmanjšanim naročilom. Leta 2003 jebilo v livarni zaposlenih še 24 delavcev(skupaj z vzdrževalcema), ulivali pasmo vsak drugi delovni dan, dan brezulivanja pa smo porabili za vsa drugadela, ki jih je bilo treba opraviti – npr.pripraviti litino, jedra, forme, armature,očistiti in obrusiti ulitke, popravitistroje itd. Da nam je uspelo z relativnomajhnim številom delavcev vse to postoriti,je bilo mogoče zato, ker nam jez leti uspelo delno mehanizirati notra-<strong>RMZ</strong>-M&G 2012, 59
Železniška livarna v Šiški451nji transport (posebno prirejen viličarza polnjenje čistilnega stroja), uredititransportne poti (betoniranje, asfaltiranje)in notranji transport zmanjšatina najmanjšo mogočo mero ali ga celoeliminirati (pnevmatsko polnjenje silosovz novim peskom), z uporabo novihmaterialov (termobeton pri obzidavikupolk, keramični filtri idr.), z optimiranjemulivnih sistemov in na splošnoz zmanjšanjem izmeta ter seveda s stalnoskrbjo za mehanizacijo, vključno sskrbjo, da so bili vitalni rezervni delivedno na zalogi. In ne nazadnje – vlivarni smo uvedli skupinski dopust,ker drugače enostavno ni šlo oziromane bi imelo smisla. Za kolikor tolikosinhrono delovanje livarne je bila namrečpotrebna neka minimalna zasedba.Zadnja leta smo zadostno številodelavoljnih delavcev zagotavljali prekBiroja za delo.Beneficirana delovna doba se je z letikrajšala in je bila ob zaprtju livarnedva meseca na dvanajst mesecev za rednozaposlene delavce v proizvodnji.Pečarji, ki so vzdrževali kupolke, sobili zaradi izjemnih delovnih razmerprosti, ko je bilo delo opravljeno. Talilciso v osemdesetih letih delali vsakdrugi delovni dan (imeli so precej podaljšandelavnik zaradi popoldanskegaulivanja, potem pa so morali še pospravitipod pečmi), zadnja leta pa soimeli le še dodatek v urah glede na ure,prebite ob kupolkah. Podoben dodatekso imeli tudi tisti delavci, ki so ulivali,vendar le na ure, prebite pri ulivanju.Prvotno so se nadure izplačevale (vlivarni jih je bilo tudi več kot 10 000na leto), zadnja leta pa so se pravilomalahko le izkoristile.KadriV vseh teh letih so šle skozi livarnostotine delavcev, večinoma brez izobrazboali z njo, livarjev pa je bilorelativno malo. Vzrok je bil verjetnotudi v tem, da so metalurgi prišli vvodstvo Livarne šele konec sedemdesetihlet, in pa splošna miselnost, ki jelivarje, njihovo znanje, delo in znojpodcenjevala. Relativno slabe plačeso seveda na kvaliteto dela posrednoslabo vplivale. Po osamosvojitvi seje položaj korenito spremenil. Mnogodelavcev je odšlo in kljub zmanjšaniproizvodnji smo morali zaposlitinove, vsak delavec pa je moral obvladatipo več delovnih mest. In takose je zgodilo, da je Livarna imela pridobrih tridesetih zaposlenih kar petmetalurških tehnikov. Od teh so trijedelali v proizvodnji, kjer so imeliše vedno višjo plačo kot v prejšnjislužbi. Žal jim nismo mogli ponuditinjihovi izobrazbi primernih delovnihmest, niti plače. Z leti je vseh petpostopoma odšlo. Eden je odšel nasvoje in ima doma sivo livarno (JaniKopač), drugi pa v razne službe, ki sstroko niso imele nič skupnega.<strong>RMZ</strong>-M&G 2012, 59
- Page 4 and 5:
IVTable of Contents - KazaloProfess
- Page 7 and 8:
Calculation of stress-strain depend
- Page 9 and 10:
Calculation of stress-strain depend
- Page 11 and 12:
() = (, )() () ()Calculation
- Page 13 and 14:
, ) (, )(, ) 1 () + = (, ) =
- Page 15 and 16:
Calculation of stress-strain depend
- Page 17 and 18:
Calculation of stress-strain depend
- Page 19 and 20:
Calculation of stress-strain depend
- Page 21 and 22:
RMZ - Materials and Geoenvironment,
- Page 23 and 24:
Petrochemical characteristics and g
- Page 25 and 26:
Petrochemical characteristics and g
- Page 27 and 28:
Petrochemical characteristics and g
- Page 29 and 30:
Petrochemical characteristics and g
- Page 31 and 32:
Petrochemical characteristics and g
- Page 34 and 35:
360 Akinola, O. O., Talabi, A. O.A
- Page 36 and 37:
362 Akinola, O. O., Talabi, A. O.of
- Page 38 and 39:
364 Sunmonu, L. A., Adagunodo, T. A
- Page 40 and 41:
366 Sunmonu, L. A., Adagunodo, T. A
- Page 42 and 43:
368 Sunmonu, L. A., Adagunodo, T. A
- Page 44 and 45:
370 Sunmonu, L. A., Adagunodo, T. A
- Page 46 and 47:
372 Sunmonu, L. A., Adagunodo, T. A
- Page 48 and 49:
374 Sunmonu, L. A., Adagunodo, T. A
- Page 50 and 51:
376 Sunmonu, L. A., Adagunodo, T. A
- Page 52 and 53:
378 Sunmonu, L. A., Adagunodo, T. A
- Page 54 and 55:
380 Sunmonu, L. A., Adagunodo, T. A
- Page 56 and 57:
382 Sunmonu, L. A., Adagunodo, T. A
- Page 58 and 59:
384 Sunmonu, L. A., Adagunodo, T. A
- Page 60 and 61:
386 Sunmonu, L. A., Adagunodo, T. A
- Page 62 and 63:
388 Sunmonu, L. A., Adagunodo, T. A
- Page 64 and 65:
390 Sunmonu, L. A., Adagunodo, T. A
- Page 66 and 67:
392 Shemetov, P. A., Bibik, I. P.in
- Page 68 and 69:
394 Shemetov, P. A., Bibik, I. P.
- Page 70 and 71:
k =1.05+Dλ = 1+k =( s )396 Shemeto
- Page 72 and 73:
398 Shemetov, P. A., Bibik, I. P.si
- Page 74 and 75: у 3 b400 D = f eShemetov, P. A., B
- Page 76 and 77: V4BEK Q σBEad = ,commQрσV 01 +
- Page 78 and 79: 404 Shemetov, P. A., Bibik, I. P.wh
- Page 80 and 81: thrмR iλ = 2 λ= 100⋅exp[ −(
- Page 82 and 83: qLevel of average technical (theore
- Page 84 and 85: .6670.05=0.35k1,05+D avet( s3≥ Kt
- Page 86 and 87: RMZ-M&G 2012, 59
- Page 88 and 89: 414 Adewale, A., Olawale, O. O., Ma
- Page 90 and 91: 416 Adewale, A., Olawale, O. O., Ma
- Page 92 and 93: 418 Adewale, A., Olawale, O. O., Ma
- Page 94 and 95: 420 Adewale, A., Olawale, O. O., Ma
- Page 96 and 97: 422 Adewale, A., Olawale, O. O., Ma
- Page 98 and 99: 424 Adewale, A., Olawale, O. O., Ma
- Page 100 and 101: 426 Adewale, A., Olawale, O. O., Ma
- Page 102 and 103: RMZ-M&G 2012, 59
- Page 104 and 105: 430 Kos, A., Dervarič, E.novega ve
- Page 106 and 107: 432 Kos, A., Dervarič, E.diamond w
- Page 108 and 109: 434 Kos, A., Dervarič, E.chines to
- Page 110 and 111: 436 Kos, A., Dervarič, E.the best
- Page 112 and 113: 438 Kos, A., Dervarič, E.Before th
- Page 114 and 115: 440 Kos, A., Dervarič, E.nally to
- Page 116 and 117: RMZ-M&G 2012, 59
- Page 118 and 119: 444 Lajovic, A.disc brakes, further
- Page 120 and 121: 446 Lajovic, A.Slika 2. Izrez iz Si
- Page 122 and 123: 448 Lajovic, A.Livne lonce smo na n
- Page 126 and 127: 452 Lajovic, A.Med delavci, ki so b
- Page 128 and 129: 454 Lajovic, A.imel vsak delavec na
- Page 130 and 131: 456 Lajovic, A.Slika 5. Izdelki Že
- Page 132 and 133: 458 Lajovic, A.pa se ni najbolje iz
- Page 134 and 135: 460 Lajovic, A.za delo. Promet na z
- Page 136 and 137: 462 Lajovic, A.Sredi osemdesetih le
- Page 138 and 139: 464 Lajovic, A.njem delu forme. Na
- Page 140 and 141: 466 Lajovic, A.Enourni film je mars
- Page 142 and 143: RMZ-M&G 2012, 59
- Page 144 and 145: 470 Medved, J., Rosina, A., Vončin
- Page 146 and 147: 472 Author’s IndexAuthor`s Index,
- Page 148 and 149: RMZ-M&G 2012, 59
- Page 150 and 151: Contents476Phase contrast method fo
- Page 152: Contents47859/4Calculation of stres
- Page 155 and 156: Instructions to authors481Compositi
- Page 157 and 158: Instructions to authors483NAVODILA
- Page 159 and 160: Instructions to authors485Knjige:Ro
- Page 161 and 162: Template487TEMPLATEThe title of the
- Page 163 and 164: Template489References (Times New Ro
- Page 165 and 166: Template491Obstajata dve sprejemlji