RMZ – MATERIALI IN GEOOKOLJE

Železniška livarna v Šiški451nji transport (posebno prirejen viličarza polnjenje čistilnega stroja), uredititransportne poti (betoniranje, asfaltiranje)in notranji transport zmanjšatina najmanjšo mogočo mero ali ga celoeliminirati (pnevmatsko polnjenje silosovz novim peskom), z uporabo novihmaterialov (termobeton pri obzidavikupolk, keramični filtri idr.), z optimiranjemulivnih sistemov in na splošnoz zmanjšanjem izmeta ter seveda s stalnoskrbjo za mehanizacijo, vključno sskrbjo, da so bili vitalni rezervni delivedno na zalogi. In ne nazadnje – vlivarni smo uvedli skupinski dopust,ker drugače enostavno ni šlo oziromane bi imelo smisla. Za kolikor tolikosinhrono delovanje livarne je bila namrečpotrebna neka minimalna zasedba.Zadnja leta smo zadostno številodelavoljnih delavcev zagotavljali prekBiroja za delo.Beneficirana delovna doba se je z letikrajšala in je bila ob zaprtju livarnedva meseca na dvanajst mesecev za rednozaposlene delavce v proizvodnji.Pečarji, ki so vzdrževali kupolke, sobili zaradi izjemnih delovnih razmerprosti, ko je bilo delo opravljeno. Talilciso v osemdesetih letih delali vsakdrugi delovni dan (imeli so precej podaljšandelavnik zaradi popoldanskegaulivanja, potem pa so morali še pospravitipod pečmi), zadnja leta pa soimeli le še dodatek v urah glede na ure,prebite ob kupolkah. Podoben dodatekso imeli tudi tisti delavci, ki so ulivali,vendar le na ure, prebite pri ulivanju.Prvotno so se nadure izplačevale (vlivarni jih je bilo tudi več kot 10 000na leto), zadnja leta pa so se pravilomalahko le izkoristile.KadriV vseh teh letih so šle skozi livarnostotine delavcev, večinoma brez izobrazboali z njo, livarjev pa je bilorelativno malo. Vzrok je bil verjetnotudi v tem, da so metalurgi prišli vvodstvo Livarne šele konec sedemdesetihlet, in pa splošna miselnost, ki jelivarje, njihovo znanje, delo in znojpodcenjevala. Relativno slabe plačeso seveda na kvaliteto dela posrednoslabo vplivale. Po osamosvojitvi seje položaj korenito spremenil. Mnogodelavcev je odšlo in kljub zmanjšaniproizvodnji smo morali zaposlitinove, vsak delavec pa je moral obvladatipo več delovnih mest. In takose je zgodilo, da je Livarna imela pridobrih tridesetih zaposlenih kar petmetalurških tehnikov. Od teh so trijedelali v proizvodnji, kjer so imeliše vedno višjo plačo kot v prejšnjislužbi. Žal jim nismo mogli ponuditinjihovi izobrazbi primernih delovnihmest, niti plače. Z leti je vseh petpostopoma odšlo. Eden je odšel nasvoje in ima doma sivo livarno (JaniKopač), drugi pa v razne službe, ki sstroko niso imele nič skupnega.RMZ-M&G 2012, 59