RMZ – MATERIALI IN GEOOKOLJE

Železniška livarna v Šiški457merih). Ulivali smo tudi zavornjake spovečano količino fosforja (2,5 % in stem višjim tornim koeficientom) za Hrvaškeželeznice. Tam so namreč na nekaterihodsekih začeli voziti z višjimihitrostmi, zaustavna oziroma zavornapot pa je morala ostati enaka.Nekoč so imeli v naši livarni navado,da so ob koncu taljenja pripravili t. i.strojno litino (brez fosforja) in z njoulivali razne izdelke za zunanje naročnike,ostanek pa zlili v forme z zavornjaki.Rezultati pri zaviranju s takimizavornimi vložki niso bili spodbudni(pri prenizkem fosforju namreč zavornjakiradi »zaribajo«, treba je biloponovno stružiti kolesa, njihova trajnostnadoba se je skrajšala itd.), zato seje ta praksa ukinila, naročnike pa obvestilo,da je na voljo le še »železniška«litina. Praktično ni bilo nikogar, ki biga ta sprememba motila iz takih alidrugačnih razlogov. Naj še omenimo,da je »železniška« litina korozijsko relativnodobro obstojna, nepeskana paskoraj povsem.SurovineOsnovni surovini vsake sive livarnesta, ob stari litini seveda, koks in surovoželezo, poleg njiju pa še kvalitetenkremenov pesek ustrezne granulacije inbentonit. Koks smo nekoč dobivali izkoksarne v Lukavcu (z leti je bil vednoboljši), kasneje iz Bakra (uvoz iz Brazilije),na koncu pa smo ga nabavljaliprek podjetja TERMO iz Škofje Loke(v bistvu je bil iz vseh vetrov, vendarkvaliteten). Vmes je bilo nekaj epizods češkim in poljskim koksom. Zlastislednji nam je povzročal silne preglavice,saj žlindra ni in ni hotela iz peči.Je bil pa poceni. Podobno je bilo s poljskimgrodljem, kjer so se pojavljali šenekateri nenavadni dodatni problemi vstrukturi, in sicer pod površino ulitkovin na njej. Navadno smo dobivali grodeljiz Vareša in nekaj iz Štor, občasnokako pošiljko iz Rusije, Češke in šeod drugod. Zadnja leta smo vse surovoželezo kupovali pri že omenjenemTermu, kjer izdelujejo kameno volnoin imajo v bistvu obrnjen proizvodniproces kot v sivih livarnah. Njih zanimažlindra, ki jo predejo in naprej predelujejov izolacijske materiale, surovoželezo pa je za njih odpadek. V našemprimeru je ta odpadek koristen, saj imaprecej fosforja in silicija, tako da smododajali potrebne ferolegure praktičnole za korekcijo kemične sestave. Težavosmo imeli le s tem, da so pol letav Škofji Loki pretaljevali amfibolit(Avstrija), potem pa diabaz (Hrvaška),surovo železo iz obeh talin pa je bilona istem kupu, vendar z zelo različnokemično sestavo.Bentonit nam je desetletja dobavljalaINA, Kutina, (prav tako livarsko črnino– inakol) in na kvaliteto nismo imelipripomb. Vmes je bilo le nekaj kratkihepizod z bentomakom (Makedonija), kiRMZ-M&G 2012, 59