RMZ – MATERIALI IN GEOOKOLJE

460 Lajovic, A.za delo. Promet na zaposlenega v Livarnije bil okoli 35 000 EUR.V tabeli 1 je prikazana nabava materialovin drugi stroški Livarne v letu1995.Kontrola kvaliteteKemijske in mehanske lastnosti našihlitin so desetletja preiskovali v litostrojskihlaboratorijih, prav tako metalografijo,in to v skupno zadovoljstvo.Vzorce smo dostavljali v Litostroj enkrattedensko – za vsak delovni dan,ko se je ulivalo po enega. Sprva smožagali naključno izbrane zavornjake, kiso šli v izmet, npr. zaradi porušene geometrije,in na njih opravili vse potrebneraziskave, redno tudi metalografske(zanimala nas je predvsem debelinaperlitne plasti na robu ulitka, razporeditevgrafita itd.). Ko so se pojavilikvantometri, smo na vsak delovni dan,ko se je ulivalo, pripravili po en vzorecza kemično analizo na tej napravi inpo en vzorec (razrezan zavornjak) nateden za druge raziskave. Če je kvalitetazanihala, so bile raziskave sevedapogostejše, kar pa je bilo le redko potrebno.Po potrebi so nam v Litostrojuizdali tudi ateste, saj so bili za to pooblaščeni.Posel je bil dodobra utečen,osebje laboratorijev pa seznanjeno tudiz našo problematiko, in če je bilo treba,so nam šli zelo na roko. Eno takihpodročij je bilo ulivanje zavornjakovs povišanim fosforjem. Zadnja leta ješel razvoj preiskovalnih metod že takodaleč, da smo lahko imeli rezultate kemijskeanalize v obratu že v dobri uripo ulitju (vmes je bilo treba vzorce zakvantometer dostaviti v Litostroj). Razumljivoje, da smo večkrat razmišljalio svojem laboratoriju, vendar se namračun nikakor ni hotel iziti. In smoostali pri storitvah Litostroja – kot žepovedano – v skupno zadovoljstvo.Pač pa smo v livarni izvajali dnevnoobratno kontrolo, tako vizualno kot tuditrdote ulitkov, mehanskih lastnosti zavornjakov(padalno kladivo) in peskov.Laboratorij za peske je imel letnico izdelave1955 in je bil izdelan v Budimpeštipo licenci Georga Fisherja. Prvihtrideset let je srečno prebil v skladišču,ker očitno ni bilo nikogar, ki bi hotel aliznal delati z njim. S prihodom novihmoči v proizvodnjo smo ga aktivirali,izdihnil pa je skupaj z livarno (aparaturaza merjenje tlačne in strižne trdnostilivarskega peska, peč za določitev točkesintranja pa že mnogo prej).V zvezi s problematiko »zaribavanja«železniških koles pri zaviranju je bilonapravljenih več raziskav (prof. I. Kosovinc)brez jasnih odgovorov, ker jihdejansko tudi ni moglo biti. Vzrokovtovrstnih poškodb je namreč lahko več:od povsem subjektivnih (premočnozaviranje ali prehitro speljevanje) dobolj ali manj objektivnih – npr. okvarna avtomatiki pnevmatskih zavornihRMZ-M&G 2012, 59