RMZ – MATERIALI IN GEOOKOLJE

Železniška livarna v Šiški461naprav itn. Rezultat je bil v večini primerovenak: Kolo se začne v pasu, kjerje najbolj obremenjeno, to je tam, kjerteče po tračnici, topiti (navadno je tapas širok okoli 20 mm), staljen materialpa se odlaga na zavornjaku v tankihlističih, debelih od 0,1 mm do 0,2 mm.Pri nadaljnjem zaviranju prihaja do trenjaenakih materialov, ki nujno preide vtorno taljenje, seveda spet kolesa, ker jenapetostno bistveno bolj obremenjenokot zavornjaki. Problematika je kompleksna,rešitev navadno zapletena, česploh je, in so si na železnici domisliligenialne rešitve: dežurnega krivca. Nenadomaso bili za vse take poškodbekrivi nekvalitetni zavornjaki oziromalivarna. Na srečo so tako rekoč vse ekspertize,ki so bile opravljene v zvezi sto problematiko, ugotavljale, da je z zavornjakivse v najlepšem redu in da jetreba vzroke za navedene poškodbe iskatidrugje. Načeloma pa je treba vsaktak primer obravnavati individualno.Sicer pa so bili atesti uporabljenih materialovin naših izdelkov arhivirani zadesetletja nazaj, vsak zavornjak pa jeimel ulit datum izdelave.TehnologijaNa liniji smo uporabljali enotni peseks povprečno zrnatostjo 0,25 mm, le izjemomatudi bolj finega, modelnega,kadar in če je bilo to potrebno (npr. zapekače!). Večina jeder je bila izdelanaiz oljnega peska (z raznimi dodatki –interna receptura) ter pregreta in ohlajenapred vlaganjem v forme. Jeder, izdelanihpo CO 2-postopku, smo na linijiuporabljali malo ali čim manj iz znanihrazlogov. Drugače je bilo pri ročnemformanju, kjer smo zadnja leta uporabljaliskoraj izključno le CO 2-jedra. Netako daleč nazaj je bila izdelava jederzapleten postopek, ki je zahteval obiloprakse in velike peči, kurjene z drvmiin premogom oz. koksom. V naši livarnismo tak način dela opustili srediosemdesetih let, v pečeh pa smo imeliskladišča modelov in materiala.Z leti je pri ulivnih sistemih prišlo doneprimernih ali celo škodljivih poenostavitev.Marsikdaj se je ulivni kanalopustil, saj je bila tako forma hitreje izdelana(včasih pa tudi prostora ni bilo).Ulivalo se je v takem primeru direktnov napajalnik, ki je bil navadno tudi predimenzioniran.In če livarji tudi nosuponovc niso dobro očistili (uporabljalismo ponovce s sifonom, pred tem panavadne lonce), kar ni bilo tako redko,so bili rezultati pričakovani – prevelikizmet oziroma potrebna popravila. Sprstom se je kazalo drug na drugega inje bilo zato včasih v poslovodski pisarniže kar precej vroče. Eden od razlogovje bil brez dvoma ta, da so bili livarjiglede na druge delavce v podjetjurelativno slabo plačani in precej več somorali delati (interna norma v obratu jebila okoli ene tone premetanega materialana uro dela).RMZ-M&G 2012, 59