Pustovanje v Ljubljani v dvajsetih in tridesetih letih 20 ... - Ljudmila

Pustovanje v Ljubljani
Lovski in Planinski ples
Posebno poglavje v tem sklopu so gotovo bili tradicionalni Lovski in Planinski ples
in Ples v slovanskih narodnih nošah. Zaradi svojih značilnosti sodijo nekam vmes
med sproščene predpustne zabave in maškarade.
Lovski in Planinski ples sta bila vedno dobro obiskana. To namreč nista bila elitna
plesa, čeprav so se ju kdaj udeležili tudi uglednejši Ljubljančani (ban in župan ...).
Organizirali sta ju Slovensko lovsko in Slovensko planinsko društvo. Ljubljanski
meščani so bili v veliki večini člani vsaj ene od obeh organizacij. Oba plesa so
prirejali že tudi pred prvo svetovno vojno. Od leta 1926, ko je bil dograjen
Sokolski dom na Taboru, pa do leta 1939 so ju prirejali redno vsako leto, izmenoma
eno leto Planinski in eno leto Lovski ples.
Ti plesi so potekali podobno kot druge večje zabave s plesom, le da jih je – v nasprotju
z elitnimi plesi in redutami – odlikoval značaj “proste in neprisiljene zabave”
z nizko vstopnino. Posebnost obeh plesov, ki ju uvršča nekam med plesne
prireditve in maškarade, je ta, da so obiskovalci za prireditev oblekli lovske oziroma
planinske in športne “kroje”, pa tudi narodne noše. V tem stilu so okrasili dvorano
z lovskimi trofejami in smrečjem, naslikali društvene oznake, organizirali jedačo
– lovske specialitete ali pa bolj “kmečko hrano”. Godba v živo je salonski
jazz glasbi in valčkom dodala še polke.
Kakor je bilo pričakovati, je lovski ples dobro uspel gmotno
in zabavno. Velika dvorana na Taboru je bila prav okusno
okrašena. Na odru je bilo postavljeno ogromno pečevje,
na čegar vrhu je stal gams, v vznožju in pobočju pa so životarile
druge živali. Med pečinami so godci vojaške godbe
svirali valčke in tudi precej moderne plese (charleston ...),
nad plesiščem je plavala plesalcem in plesalkam manj
priljubljena štorklja ...
Res izredno ljubki so bili nekateri kroji dam. V “Pobertini”
si videl krasen star francoski lovski kroj izza časa Ludvika
XIV., v paviljonu “Siva dolina” so predle pajčice, v “Črnem
grabnu” so životarile prav simpatične rokovnjačice ter razne
športne in narodne noše. Za zabavo med godbinimi pavzami
je skrbel Mehikanec s svojim ubogljivim medvedom,
ki je tudi skušal plesati moderne plese. Med udeleženimi
meščani so bili tudi visoki funkcionarji in nekaj zastopnikov
tujih držav. (Jutro, 3. 2. 1927)
Organizatorji Lovskega plesa leta 1931 so spremenili veliko dvorano na Taboru v lovišča,
oder v lovsko pokrajino, stranske dvorane pa v paviljone Pri vitkem srnjaku in
Pri žejnem jelenu, dobro založene z jedačo in pijačo, kjer so »gospe in gospodične
stregle v originalnih dresih in kostumih« (mišljene so lovske uniforme).
23