Pustovanje v Ljubljani v dvajsetih in tridesetih letih 20 ... - Ljudmila

Pustovanje v Ljubljani
SKLEPNE MISLI
Pregled pustovanja v Ljubljani v obdobju med obema svetovnima vojnama kaže na
živahno dejavnost Ljubljančanov v vseh plasteh in oblikah njihovega življenja.
Sicer res kar najbolj skrbno orisuje pustno dogajanje, a je zaradi vrste še neobdelanih
podatkov in problematike iz tega obdobja mestnega življenja težko narediti
prave sklepe.
Prav v pustovanju in pustnih zabavah kot posebnih oblikah družbeno dopustne sproščenosti,
domiselnosti in naprednosti/svobodomiselnosti na eni strani ter humorja
in zakrinkane oziroma razkrinkane kritike obstoječih razmer na drugi strani pa je
vendarle moč zaznati mnoge sestavine in novosti kot odziv na svetovno dogajanje
in mestno življenje, pa tudi voljo in zmožnosti Ljubljančanov, da ujamejo utrip časa
in spodbudijo razvoj mesta in življenje v njem.
Mestna uprava si je takoj po prvi svetovni vojni vzela za nalogo ustvariti iz Ljubljane
narodno središče Slovencev. Že 1919 so Slovenci v Ljubljani ustanovili svojo prvo
univerzo, gospodarstvo je leta 1921 ustanovilo Ljubljanski velesejem, istega leta
je arhitekt Jože Plečnik prevzel stolico na Oddelku za arhitekturo nove Tehniške
fakultete. Ljubljana se je urbanistično posodabljala in širila, v letih 1930 do 1933 je
zgradila Nebotičnik, takrat najvišjo stavbo v srednji Evropi. Leta 1936 so začeli graditi
Narodno in univerzitetno knjižnico in proti koncu njene gradnje je tudi Ljubljano
že pretresala druga svetovna vojna.
Oris pustnega dogajanja v tem obdobju sem poskušala zastaviti čim širše, da bi v njem
lahko zajela različne vidike tega segmenta urbanega življenja in široko paleto odnosov
in oblik, ki iz njega izhajajo. Pregled je pokazal, da se je pustovanje zelo navezovalo
na druge oblike družabnega življenja, na plese in prireditve, pa tudi na življenje in delo
nasploh in je kot posebno koledarsko obdobje pomenilo sestavni del vsakdanjega
načina življenja takratnih Ljubljančank in Ljubljančanov. Pustovanje torej ni pomenilo
le zabave in družabnih stikov; združevalo je namreč še celo vrsto opravil, delovnih
odnosov in poklicev, od obrtnikov in trgovcev do tistih, ki so s pustnimi prireditvami
želeli pospešiti ljubljanski turizem, spodbujati kulturno ustvarjalnost in razvoj in narodno
zavest.
Sistem vrednot in odnosov v obravnavanem obdobju je vplival na način življenja, zato
je bil namen raziskave tudi osvetliti tiste vrednote, predvsem moralne vrednote, mišljenje,
vedenje, modo, etiko ... ki se kažejo v opisih pustovanja oziroma oblikah
družabnega življenja v Ljubljani. V pregled sem vključila tudi zapise, poročila in komentarje,
ki so bili sicer napisani v času pusta ali se nanj neposredno navezujejo,
99