Pustovanje v Ljubljani v dvajsetih in tridesetih letih 20 ... - Ljudmila

Pustovanje v Ljubljani
PUSTNE PRIREDITVE KOT DELO IN
ZASLUŽEK
Delo in zaslužek
Pustovanje pa ni vsem Ljubljančanom pomenilo le plesa in zabave, pravzaprav je
bilo za marsikoga delo, priložnost za zaslužek in dobro reklamo za vse, ki so to
znali izkoristiti v svoj prid.
M. A. Cefizelj je svoj članek Višek sezone v Jutru leta 1926 končal s sklepom:
Izkratka – oštarije, velike dvorane, krojači, šivilje, fijakerji,
šoferji, čevljarji, klobučarji, modistke, barvarji, mežnarji, duhovniki
in notarji so imeli veliko sezono, in zastavljalnica.
Po sredi pa pridejo na vrsto zdravniki, policaji, advokati,
babice in eksekutorji.
Vsi našteti in še nekaj drugih je imelo v pustni sezoni res polne roke dela. Če začnemo
kar z gostilnami in velikimi dvoranami; dvorane so lastnikom prinašale precej
denarja, saj cena najemnine za en večer v predpustu ni bila majhna. Gostilničarji
in restavraterji pa so sploh prišli na svoj račun. Če že ne s “hausbalom” ali
slanikovo pojedino, oddajanjem prostorov društvom za zabavne večere in veselice,
pa so dodatno zaslužili s prodajo vina za prireditve ali pa s pripravljanjem hrane.
Tako so na primer Pri Košaku na takratni Prešernovi ves predpust cvrli krofe za
večino ljubljanskih prireditev. Pri večjem odjemu so zagotovili znaten popust in še
tople sta jih s triciklom dostavljala kar na zabavo gostilničarjev sin in tamkajšnji
pomočnik. Svoje “okrogle, najfinejše in dnevno sveže krofe” je ponujala tudi Peliconova
slaščičarna na Wolfovi, pustni čas pa so izkoristili tudi za reklamo drugih
jestvin:
Poskočen je pust, razposajen, vesel,
v veselju, ljubezni ves svet bi objel.
V salonih, gostilnah je vrvež teles,
na gladkih parketih pa godba in ples.
Kar pa veselicam da pravi pomen
ni godba, ni ples – niti smeh pritajen.
To miza je s cvetjem pogrnjena belo
na nji izobilje – pijača in jelo.
Če zraven je skleda okusnih Jajnin,
potem je tu višek pozemskih dobrin.
(Jutro, 1932)
85