Pustovanje v Ljubljani v dvajsetih in tridesetih letih 20 ... - Ljudmila

More documents

Recommendations

Info

Špela Kučan Dijaška maškarada Dijaki so sodelovali pri pripravah na otroško maškarado, vendar je društvo Preporod prirejalo tudi pustne plese za dijake. Preporodov ples v maskah, 22. 2. v veliki dvorani Kazine bo največja dijaška predpustna prireditev. Za dober uspeh nam jamčijo izvrstni jazz Odeon in sloves Preporodovih akademij. (Jutro, 11. 2. 1930) Ta napoved daje slutiti, da dijaški ples v maskah leta 1930 ni bil prvi, vendar pri pregledovanju časopisnega gradiva do tega leta na dijaško maškarado Preporoda ne naletimo. Že takoj naslednji podatek pa potrjuje dejstvo, da pustovanje med obema svetovnima vojnama poleg zabave in plesa v sebi združuje še celo paleto drugih interesov, še posebno trgovskih in denarnih. 7 Oglas v Jutru naslednje leto namreč naznanja, da bo dobiček maškarade Preporoda šel za letovanje revnih in bolnih dijakov ob morju, o prireditvi pa poroča: LJUBLJANA V VESELEM RAZPOLOŽENJU Dijaška maškarada v Areni Narodnega doma pod pokroviteljstvom dr. Kramerja je bila naravnost imenitna, posetile so jo številne ugledne ljubljanske dame in nekateri starši dijaštva. Samo mask, okusno opravljenih, je bilo okrog 100. 1. nagrado (šopek nageljčkov) je sprejela skupina sedmih domin, same gospodične ... Maškarada je dokazala, da se lahko mladina zabava brez vsakih alkoholnih pijač, le ob malinovcu, čaju in pecivu, saj je ples trajal kar do druge ure zjutraj. (Jutro, 9. 2. 1931) Podatke o Preporodovem plesu v maskah – »edini dijaški maškaradi«, je najti še za leti 1933 in 1934. Maškarada Preporoda leta 1933 je bila hkrati tudi plesna vaja, ki jo je ob zvokih »priznanega in popularnega« Ronny jazza vodil plesni mojster Jenko po sprevodu mask ob 21. uri. Zato je treba omeniti tudi Jenkove pustne plesne vaje, ki jih je večinoma obiskovala prav ta mladina. Plesni zavod Jenko je popoldanske plesne vaje v Kazini na pustno nedeljo redno spreminjal v ples – “šemado”. Nedeljske družabne plesne vaje gospoda Jenka v veliki dvorani Kazine od pol 17. do 20. ure: ‘v kraljestvu šem’. Vabljeni so obiskovalci ljubljanskih plesnih šol, po možnosti komično našemljeni in maskirani. Ostali promenadno. (Jutro, 11. 2. 1928) 7 Več o tem v poglavju Pustne prireditve kot delo in zaslužek. 40
Pustovanje v Ljubljani Črno-bela reduta Črno-bela reduta je bila v obravnavanem obdobju prav gotovo najelitnejša ljubljanska pustna prireditev. Prirejal jo je ASK Primorje skupaj s Klubom Primork. 8 Izraz reduta naj bi nastal iz francoske besede redoute, ta pa iz italijanske ridotta, ki najprej pomeni majhno utrdbo in nato ples v maskah. Črno-belo reduto so organizirali Primorci, ki so prišli v Ljubljano po prvi svetovni vojni, zato je mogoče, da je izraz reduta izveden neposredno iz ital. ridotta, lahko pa so ga privzeli šele v Ljubljani. Reduta je bila v 19. stoletju namreč eno izmed petih ljubljanskih zabaviščnih oziroma plesnih poslopij, ki jih kot “hudičeve hiše” graja že Prešeren v svoji zabavljivki Božje in hudičeve hiše v Ljubljani (1845), in je stala na Trgu sv. Jakoba (danes Levstikov trg), kjer je sedaj Osnovna šola Janez Levec. Na tem kraju so jezuiti sezidali svoj kolegij, ki pa je bil v požaru leta 1774 močno poškodovan. Pod Gruberjevim vodstvom so to poslopje znova pozidali, leta 1786 so popravili tudi dvorano. V stavbi, ki se je je prijelo ime Reduta, so nekaj časa še ostali gimnazija, normalka in anatomski zavod. V zadregi zaradi učnih prostorov in zato, ker so predpustne maškarade v redutni dvorani motile šentjakobsko službo božjo, so hoteli plese v maskah premestiti v nekdanji frančiškanski samostan. To namero so opustili, preselili tja šole (1790) in Reduta je ostala, namenjena zabavi in predvsem plesom. Leta 1792 je vsak ples v Reduti obiskalo okrog 300 ljudi kljub razmeroma visoki vstopnini 40 krajcarjev. V redutno dvorano je bil dovoljen vstop vsem razen livriranim strežajem, in sicer s preobleko ali brez nje, toda le z eno samo krinko ali znakom. V času Ilirskih provinc so Reduto uporabljali prostozidarji, kasneje so v njej prirejali razstave in tu je zasedal kranjski deželni zbor. Potres leta 1895 je poslopje uničil, v novem poslopju pa je bila od leta 1901 dekliška šola. Ta elitna prireditev je v ljubljanskem predpustnem družabnem utripu zavzemala odločilno mesto in to dokazuje že samó pohvalni ton, v katerem so se začenjala poročila o Črno-beli reduti v ljubljanskem časopisju. Črno-bela reduta je bila v tistem času skratka tista prireditev, s katero so Ljubljančani in Slovenci poskušali pokazati, »koliko postajajo velikomestni in svetski«, in medtem ko so ljudi o drugih pustnih zabavah in plesih obveščale le bolj ali manj kratke notice, je Črno-bela reduta uživala veliko zanimanje in naklonjenost piscev časopisnih stolpcev tako v Jutru kot v Slovenskem narodu. Kolikšna in kakšna sta bila to zanimanje in naklonjenost, dobro ponazarja članek, ki je v Jutru leta 1927 zavzel kar pol strani. 8 Torej ne Telesno kulturno društvo Atena, kot navaja Niko Kuret v knjigi Maske slovenskih pokrajin, Ljubljana, 1984, str. 315: »… med obema vojskama so se nadaljevale Sokolove maškarade, posebno mesto pa je zavzela “črno-bela reduta” društva Atena ...«. 41
Page 1: v dvajsetih in tridesetih letih 20.
Page 4 and 5: Špela Kučan PUSTOVANJE V LJUBLJAN
Page 6 and 7: Špela Kučan POGLED V PUSTNO DEDI
Page 8 and 9: Špela Kučan PREDGOVOR Slovenski e
Page 10 and 11: Špela Kučan in publikacij o zgodo
Page 12 and 13: Špela Kučan PUSTOVANJE V LJUBLJAN
Page 14 and 15: Špela Kučan Ali je to človeško,
Page 16 and 17: Špela Kučan 7 Vabilo na VIII. Slo
Page 18 and 19: Špela Kučan 10 Ples družabnega k
Page 20 and 21: Špela Kučan 13 Vabilo na Trgovski
Page 22 and 23: Špela Kučan 14 Šaljiva pošta, 1
Page 24 and 25: Špela Kučan 17 Lovski ples na Tab
Page 26 and 27: Špela Kučan MAŠKARADE Maškarade
Page 28 and 29: Špela Kučan Moški so se veliko h
Page 30 and 31: Špela Kučan vplivale tudi denarne
Page 32 and 33: Špela Kučan Skrivanje za masko, s
Page 34 and 35: Špela Kučan Otroške maškarade V
Page 36 and 37: Špela Kučan Originalnost maske pr
Page 38 and 39: Špela Kučan Na odru je stala veli
Page 42 and 43: Špela Kučan 44/1 Poročilo o Črn
Page 44 and 45: Špela Kučan 44/3 Poročilo o Črn
Page 46 and 47: Špela Kučan PUSTA SMO SEŽGALI, P
Page 48 and 49: Špela Kučan 46 Nagrajene maske na
Page 50 and 51: Špela Kučan in belega blaga, ki s
Page 52 and 53: Špela Kučan dosti denarja, moški
Page 54 and 55: Špela Kučan ter po izvršenem sku
Page 56 and 57: Špela Kučan S plesom je društvo
Page 58 and 59: Špela Kučan 64 Maskarada Narobe s
Page 60 and 61: Špela Kučan Plakati za plese in s
Page 62 and 63: Špela Kučan 71 Z metuljnico po lo
Page 64 and 65: Špela Kučan 73, 74, 75, 76, 77: P
Page 66 and 67: Špela Kučan Da to ni bila le ena
Page 68 and 69: Špela Kučan 82, 83 Bela reduta Lj
Page 70 and 71: Špela Kučan 86, 87 Karneval v Sev
Page 72 and 73: Špela Kučan 90, 91: Bajna Indija,
Page 74 and 75: Špela Kučan 95 Razposajena Ljublj
Page 76 and 77: Špela Kučan Druga ljubljanska sok
Page 78 and 79: Špela Kučan IV. Sportni karneval
Page 80 and 81: Špela Kučan je slovela kot “pri
Page 82 and 83: Špela Kučan PEPELNIČNA SREDA Če
Page 84 and 85: Špela Kučan od srca, da je bilo t
Page 86 and 87: Špela Kučan 107 Reklamna razgledn
Page 88 and 89: Špela Kučan 111 Orkester Ronny ka
Page 90 and 91:
Špela Kučan 114 Celostranski zapi
Page 92 and 93:
Špela Kučan se sprehajali gori in
Page 94 and 95:
Špela Kučan 117 Velikan tvrdke V.
Page 96 and 97:
Špela Kučan 122 Maske v sprevodu,
Page 98 and 99:
Špela Kučan 125/2 Poročilo o Lju
Page 100 and 101:
Špela Kučan pomenijo pa bolj krit
Page 102 and 103:
Špela Kučan LITERATURA IN VIRI Se
Page 104 and 105:
Špela Kučan 41 Nevenka Vrančič,
Page 106 and 107:
Špela Kučan 85 Sokolska maškarad
Page 108 and 109:
Špela Kučan Knjige BRENK, France:
Page 110 and 111:
Špela Kučan Sogovornice in sogovo
Page 112:
Špela Kučan Knjige založbe Vihar
show all

Pustovanje v Ljubljani v dvajsetih in tridesetih letih 20 ... - Ljudmila

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?