Pustovanje v Ljubljani v dvajsetih in tridesetih letih 20 ... - Ljudmila
Pustovanje v Ljubljani v dvajsetih in tridesetih letih 20 ... - Ljudmila
Pustovanje v Ljubljani v dvajsetih in tridesetih letih 20 ... - Ljudmila
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Špela Kučan<br />
dosti denarja, moški so se namreč manj ogrevali za kostumiranje <strong>in</strong> več<strong>in</strong>a je prihajala<br />
na reduto v črni obleki. Dame so se zato veliko bolj predajale domišljiji <strong>in</strong> nato<br />
z idejo hitele k modistkam, šiviljam <strong>in</strong> frizerjem. Ker denar za dame, ki so hodile na<br />
Črno-belo reduto, ni bil poseben problem, so bili kostumi iz boljših tkan<strong>in</strong> (svila,<br />
lamé, krepdeš<strong>in</strong>, čipke, pa tudi til <strong>in</strong> saten), vedno v črno-beli komb<strong>in</strong>aciji, vedno v<br />
skladu z zadnjo modo. Pogosto so za osnovo svojega kostuma uporabile kar svojo<br />
plesno obleko <strong>in</strong> se pri tem ravnale po časopisnih predlogih za maškaradne kostume.<br />
Damske maske si tudi v glavnem niso barvale obraza, kajti mazanje z barvami je bilo<br />
“ord<strong>in</strong>aire”, tu <strong>in</strong> tam pa je kakšna nosila črno ali belo kr<strong>in</strong>ko.<br />
Maske pierot, piereta, harlek<strong>in</strong> <strong>in</strong> dom<strong>in</strong>a so kakor nalašč za črno-belo devizo, vendar<br />
so Ljubljančanke zmogle več iznajdljivosti <strong>in</strong> domišljije. V takih primerih so se<br />
odločale za fantazijske maske (Fantazija, Polarna noč ...). Ideje so pobirale tudi iz<br />
hollywoodskih filmov o kavbojih, mušketirjih <strong>in</strong> baročnih zaljubljencih, tudi<br />
duhovitih mask ni manjkalo.<br />
Črno-bela reduta je bila v primerjavi z drugimi pustnimi zabavami posebna še v<br />
nekem pogledu. Poleg običajnega vključevanja trgovcev <strong>in</strong> obrtnikov <strong>in</strong> njihovih<br />
storitev v program prireditve (česalni salon <strong>in</strong> fotograf za odrom, sodelovanje s tekstilnimi<br />
<strong>in</strong> lesnimi podjetji pri dekoraciji, poskusno kuhanje <strong>in</strong> pokušanje kave <strong>in</strong><br />
podobno, o čemer več v poglavju Pustne prireditve kot delo <strong>in</strong> zaslužek), so se organizatorji<br />
Črno-bele redute “spotaknili” še ob ljubljanske izložbe. Trgovci so posvečali<br />
urejanju svojih izložb bolj malo pozornosti, le večje trgov<strong>in</strong>e, kot Bonač,<br />
Krisper <strong>in</strong> Soss, so vanje v pustnem času postavile črne kr<strong>in</strong>ke, maske, papirnate<br />
čepice <strong>in</strong> moške slamnike, t. i. “žirardije”. Prireditveni odsek za Črno-belo reduto<br />
je še isto leto, ko je deviza črno-bela postala stalna (1926), razpisal javni natečaj,<br />
da bi tako poživil ljubljanske izložbe:<br />
55 Mušketirji na Črno-beli reduti, 1930<br />
56 Reditelj Cvirn na Črno-beli reduti, 1930<br />
52