Pustovanje v Ljubljani v dvajsetih in tridesetih letih 20 ... - Ljudmila

Špela Kučan
Skrivanje za masko, satira in aktualnost
Skritost za masko so mnogi s pridom izkoriščali na prav zvite načine. Eden izmed
sogovornikov se spominja maškaradnega plesa na Taboru, na katerem se je pojavila
maska, vsa pošita z bonbončki. Ljudje so jih skrivaj začeli cukati z nje in jesti.
Seveda ni nihče pomislil, da bi v njih lahko bilo tudi odvajalo. Maska je izginila,
razplet dogodkov pa je bil precej podoben tistemu, ki ga Ivan Podlesnik v svojih
Spominih iz Ljubljane (1932) opisuje takole:
32
... Prireditev v Narodnem domu ‘Japonska noč’ je bila na
višku tako po eleganci mask kot po obisku. Vsa dvorana je
bila prenapolnjena ljubkih gejš, japonskih princev in debelih
mandarinov. Gospa Sladka je zvedela še tisti večer za
vse one ljubljanske družine, ki so poslale žimnice iz postelj
v zastavljalnico, da so mogle hčerke in mamice na maškerado.
Proti polnoči je bila zabava in tudi napetost pričakovanja
na višku. Kmalu je imel nastopiti tisti čas, ko se bodo
morale maske demaskirati in pokazati, kaj se skriva pod
krinkami.
Naenkrat sta iznenadili vso dvorano dve maski, ki jih dotedaj
ni nihče opazil. Trenutno sta se pojavili sredi dvorane.
Prva je bila eleganten mandarin, druga pa nežna, bela golobica.
Z neverjetno hitrostjo sta se ti dve maski gibali med
drugimi maskami in gledalkami ter delili bonbone iz prave
japonske šatulje. Golobica je pa poleg bonbončkov razdeljevala
tudi v japonski papir zavita pisemca ... Še preden
so po dvorani za trenotek demaskiranja pogasnile luči, sta
mandarin in golobica ravno tako nenadno izginila, kot sta
se bila nenadno pojavila ...
Ko sta se gospod in gospa Sladka odpravila z maškerade,
je bila lepa zimska noč. Čez dan je zapadel nov sneg. Vse
je bilo srebrno, na nebu pa zlat mesec. Na Mirju, kjer takrat
še ni bilo nobenih hiš in vil, je bila podobna poljana mehki,
beli postelji. Gospa in gospod Sladka pa nista imela oči za
vso tisto lepoto. V njiju srcih je vse vrelo in kipelo. Naenkrat
pa je začelo vreti tudi v njunih želodcih in po črevesju. Nobene
besede nista izpregovorila, samo pogledala sta se in
že čepela vsak kraj ozke steze, ki je rezala poljano na Mirju
do Bleiweisove ceste proti trnovski cerkvi. To vse so povzročili
mandarinovi bonbončki.
V Narodnem domu je nastalo kmalu po polnoči med demaskiranimi
maskami neko čudno gibanje in vrvenje, ki je bilo
podobno onemu na šolskih hodnikih med učnimi pavzami.