Pustovanje v Ljubljani v dvajsetih in tridesetih letih 20 ... - Ljudmila

Špela Kučan
se sprehajali gori in doli. Nekateri so metali drug drugemu v obraz konfeti, ki ga
prodajajo našemljeni prodajalci v škrnicljih ... Vse polno maškar hodi po Zvezdi.
Nekatere so prav grde. Dve sta bili napravljeni celo kot nuni. To se mi je posebno
zoprno zdelo. Prav vesel sem bil, da je prišel policaj ter obe odvedel na rotovž. Po
cesti so vodile maškare tudi nekako kamelo; gobec je imela narejen iz dveh bukovih
polen, to sem videl. Večkrat je debelo zazijala. Na vrhu je sedela maškara. Pa
zvonili so, koder so jo vozili. Pred kazino se je vsedlo več nego 10 parov maškar v
kočijo ter so se vozile krog Zvezde. Ravno tam pred kazino je visoko stebrišče; o
pol štirih je prišlo nekaj gospode gori in začeli so metati pomaranče in sladkarije
doli med otroke, ki jih je vse polno čakalo ...«.
Zadnji pustni korzo je bil v Ljubljani leta 1887. Slovenski narod je takrat zapisal:
»Javne maškarade in sploh pohajanje mask po javnih prostorih je danes prepovedano
zaradi osepične epidemije. S tem odpade za letos tudi jalovi korso in rešeni
smo raznih neokusnih mask, ki mestu niso bile v posebno diko ...«.
Sploh je korzo z leti izgubljal številno udeležbo in sijaj in policija ga je leta 1889
prepovedala – »neokusni prizori prejšnjih let, neslane šale in neprijetni konfetti,
puščajoči raznobarvne sledove na obleki, so bili že nedostojni.«
K prepovedi je pripomogla tudi smrt avstrijskega prestolonaslednika v Mayerlingu
tistega januarja. Tradicija pustnih obhodov v Ljubljani je bila tako pretrgana in pustovanje
se je umaknilo z ulic v zaprte prostore ter tam ostalo do leta 1939. 14
Udeleženci obnovljenega pustnega korza leta 1939 so se zbrali v garderobi telovadnice
Prve realne gimnazije na Vegovi. Konje, vozove in avtomobile so razvrstili po
ulici v sprevod, ki je gledal proti Kongresnemu trgu. Trgovci, ki »so se predstavljali
v reklamne svrhe«, so se zbrali na gimnazijskem notranjem dvorišču. Sprevoda,
ki je krenil čez Zvezdo po Wolfovi, po Marijinem trgu na Miklošičevo, potem pa
po Masarykovi, Tyrševi in Šelenburgovi nazaj čez Kongresni trg v Vegovo, so se
lahko udeležili le tisti, ki so se prijavili in dvignili legitimacijo pri prireditvenem
odboru v pisarni restavracije Šestica. Ta je jamčil za tajnost udeležencev.
Kako so trgovci, aranžerji in prevozniki svojo zamisel izvedli in kako je bila z njo
zadovoljna ljubljanska javnost, govorita citat in članek iz Jutra v nadaljevanju:
LJUBLJANA JE DOBILA SVOJ KARNEVAL
Pustni korzo, ki ga je na pobudo skupine aranžerjev Ljubljana
danes popoldan spet doživela, je prav lepo uspel, čeprav
ni izpolnil vseh pričakovanj.
Že zdavnaj pred pričetkom sprevoda so bile vse ulice od
Kongresnega trga po Miklošičevi pa v smeri Tyrševe nazaj
zvrhano polne občinstva, da je policija s težavo vzdrževala
red, saj se je drenjalo v špalirjih bržčas nad 50.000 ljudi.
Najgostejše množice so se zbrale ob izlivu Vegove ulice na
Kongresni trg.
14 Niko Kuret: Maske slovenskih pokrajin.
92