Pustovanje v Ljubljani v dvajsetih in tridesetih letih 20 ... - Ljudmila

Špela Kučan
vplivale tudi denarne zmožnosti. Ob že obstoječi ugodnosti, da so se devize pustnih
prireditev z rahlim variiranjem ponavljale pri raznih društvih v raznih letih in
je bil tako kakšen kostum večkrat uporabljen, se je po časopisnih predlogih uveljavila
tudi oblika “psevdokostumiranja”. Maškaradni nasveti so tako ali tako bili
namenjeni predvsem ženskam in so se držali načela: čim manj izdatkov. Vsi ti predlogi
so za osnovo maškaradnega kostuma vzeli plesno obleko, ki se je s pravimi
dodatki spremenila v čisto sprejemljiv kostum.
Maškarade so postale v zadnjih letih precej redke vsaj
v večjih mestih. Vzrok za to je menda ta, da smo zadnja leta
polagali večjo važnost na ples sam po sebi kakor na plesno
opremo. Tudi misli večina ljudi, da je za nabavo maske
treba mnogo denarja, čeprav je priznano dejstvo, da dragocen
kostum ne more biti nikdar lep, zakaj samo improvizirana
maska je res zabavna in učinkuje s svojo primitivnostjo
originalno, tako da moremo trditi, da so najbolj uspeli kostumi
vedno tisti, ki so bili najbolj poceni.
Seveda kostum na noben način ne sme biti tak, da se ne
bi strinjal z individualnostjo maske. To ni tako enostavno in
je treba za dobro domislico dolgo časa naprezati um in
misli. Četudi naprava dobrega kostuma ni tako težavna, če
jo podpira dobra volja in malo spretnosti, je mnogo dam, ki
primerno garnirajo večerno obleko, kar dosežejo z enostavnimi
sredstvi. Takoj po zabavi pa morejo odstraniti maškaradno
opremo in jim je večerna obleka zopet na razpolago
v prvotnem stanju. (Jutro, 9. 2. 1933)
26 Predlogi v Jutru, 1930 (od leve):
Baby kostum, Broadway dandy, Turban, Zvončica,
Žanjica v slami in za pare “stiliziran kmečki kostum”
27 Nasveti v Jutru, 1936 (od leve): Benečanska
romanca, Kmetica, Siamska plesalka, Gigolo in
“kako pretvorite večerno obleko v kostum”
30