Pustovanje v Ljubljani v dvajsetih in tridesetih letih 20 ... - Ljudmila

Špela Kučan
Na odru je stala velikanska knjiga, lepo rdeče vezana slikanica, s prijazno smehljajočo
se punčko na platnicah. Gašperček pa je napovedoval in komentiral vsako
“živo sliko” mask, ki jo je spustil iz knjige in jo potem zaprl nazaj vanjo: »korakajoči
kositrni vojaki, šegave dečve, madame Pompadour, bela baletka, rožna baletka,
bel domino, sinja in rdeča roža, pikapolonica, miška Miki ...«. Nastopajoče
maske so nato skupaj z dimnikarčki, kuharčki, vilami, pieretami, metuljčki, »napudranimi
damicami starega Dunaja«, miniaturnimi nošami raznih narodov itd.
tekmovale v teku v vrečah in s kolesi.
39 Mala Holandca, 1931
OŽIVLJENA PRAVLJICA NA OTROŠKI MAŠKERADI
... Cel gledališki ansambel je pa iz otrok pričaral veseli čarodej
iz otroških sanj, ki se je preoblekel za predpustno
slovesnost v gašperčka-harlekina. Članica naše drame gospodična
Maša Slavčeva je s trudapolnim potrpljenjem in
ljubeznijo začarala otroke v prave umetnike. Prav krepko
oporo je imela v gospah Nebenführerjevi in Golobičevi, ki
je napravila zelo zabavne verze Miki miški in mucu Mrnjavu,
pozabiti pa ne smemo g. Cvirna, ki je na prireditvi pomagal
Gašperčku z besedo in svojim izvrstnim jazzom ...
(Slovenski narod, 3. 2. 1932)
Po letu 1932 je tudi otroška maškarada občutila posledice svetovne gospodarske
krize, ki jo je Ljubljana doživljala v začetku tridesetih let. Otroško pustno rajanje
je bilo odtlej manj obsežno, a je do leta 1939 prireditev oblikovala stalni program:
sprevod mask in potem prikaz naučenih plesov gojencev ritmične šole (mazurka,
poloneza, valček). Sledili so nastopi mask in deklamacije, nato razna kóla, končno
pa prosta zabava z igrami “maček v žaklju”, “ribolov”, ob obveznem malinovcu in
piškotih. Izjema je bil otroški ringaraja leta 1935, pod geslom Deca za deco – ne
maškarada, ampak deklamacije v kostumih.
38
40 Priklon malih plesalk in plesalcev, 1929