Pustovanje v Ljubljani v dvajsetih in tridesetih letih 20 ... - Ljudmila

Špela Kučan
86, 87 Karneval v Sevilji, 1928: prireditveni odbor in dekoracija
Slikarije so bile tako podlaga, ki so jo glede na devizo dopolnili še z ustreznimi
plahtami blaga, trakovi in drugimi dodatki iz lepenke in lesa. Ves material je priskrbelo
društvo, predvsem tisti člani, ki so delali v Narodnem gledališču, Operi in
v raznih tvrdkah. Namen dekoracije je bil seveda zbuditi v obiskovalcih občutek,
da so se znašli v drugem prostoru in času. V svoji želji po prepričljivosti so šli
temeljiti ustvarjalci in izdelovalci tako daleč, da recimo za maškarado V deželi
dolarjev niso okrasili le zidov, ampak so tudi okna od znotraj zamaskirali tako, da
je obiskovalec “skoznje lahko gledal na luči velemesta”.
V tako pripravljene dvorane je običajno prišlo okrog 1000 ljudi, od tega kakšna polovica
zamaskiranih. Maske so bile zaželene predvsem v stilu devize, čeravno to ni
bilo obvezno. Obvestilo za maškarado Z metuljnico po logu sporoča:
Poročilo o maškaradi Noč na morju pa povzema:
... da so priprave na maškarado do malega zaključene. Niso
točne vesti, da na maškarado ne bodo pripuščene maske,
ki ne bodo v duhu naslova. Nasprotno, na tej zabavi bodo
imele svojo posebno vlogo. Zaželjeni so razni profesorji,
entomologi, botaniki idr., ki bodo opazovali družbo metuljčkov,
hroščev ... dobrodošli pa so tudi oni, ki hočejo s svojimi
fantastičnimi in pisanimi kostumi konkurirati bujno barvnim
in bizarnim oblikam pisanega loga. (Jutro, 30. 1. 1937)
70
Za maske sta morali odpreti etnografija in zgodovina, a tudi
naravoslovje in bajeslovje vse svoje albume. Zastopani so
bili vsi poklici od klovna in berača do srednjeveškega kavalirja,
vsi narodi od Japonske in Kitajske do ameriškega
Indijanca, vsi časi od Tutankamona do leta 2000. Vmes pa
mornariški oficirji in redovi, lovilke okostenelih src, igralne
karte, maharadže in vmes celo Tarzan, pa nešteto pieretk ...
(Jutro, 25. 2. 1925)